"Pomagajte nam, sicer nas bo propadlo več sto," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani pozval predsednik Združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu pri Podjetniško trgovski zbornici Mirko Požar. Velika gradbena podjetja, ki so se znašla v finančnih težavah, podizvajalcem in dobaviteljem zapuščajo 400 do 500 milijonov obveznosti, je povedal.
"Gradbeniki smo dobesedno pred sesutjem," je opozoril tudi predsednik upravnega odbora Zbornice gradbeništva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Branko Selak in ugotovil, da se govori le o težavah velikih gradbenih podjetij, premalo pa o podizvajalcih. Ko se bo sesul vrh, bo potegnil za seboj bistveno več, kot si v tem trenutku predstavljamo, je napovedal.
"Dno bo doseženo letos"
"Na GZS ne dvomimo, da bo slovensko gospodarstvo v letošnjem letu prišlo do dna," je ocenil generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Posvaril je, da so podjetja z velikimi terjatvami do svojih dolžnikov nemočna, dolžniki nimajo sredstev za izpolnitev obveznosti, naročil primanjkuje, zmogljivosti so bistveno večje od trenutnega povpraševanja. A vlada predlogom gospodarstva ni prisluhnila.
Požar je med konkretnimi predlogi vladi naštel triletno ukinitev obdavčitve dobička podizvajalcev in dobaviteljev tistih velikih gradbenih podjetij, ki so v stečaju oziroma prisilni poravnavi, delno ukinitev obdavčitve plač zaposlenih ter pomoč pri subvencioniranju obrestnih mer in zavarovanjih. Največji problem v tem trenutku je, da ni poslov, je ugotovil Selak.
Najnižja cena "programiran nateg"
Kriterij najnižje cene pri oddaji javnih naročil se zdi sogovornikom neustrezen. Država naj iz zakona o javnih naročilih izključi kriterij najnižje cene, je pozval Selak in dodal: "Najnižja cena pomeni tudi najnižjo kakovost." Požar pa je kriterij najnižje cene označil za "programiran nateg".
Če material stane deset enot, ti pa projekt prodaš za sedem enot, pomeni, da tega materiala ne boš plačal, je pojasnil.
Nasprotujejo tudi prisilni poravnavi. "Prisilna poravnava je za nas majhne legalna kraja," je dejal predsednik Sekcije gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Franc Bukovec. Kot je pojasnil, nimajo možnosti odločati o ničemer, saj jih nihče ničesar ne vpraša, zaradi česar so postavljeni pred izvršena dejstva, ki pogosto pomenijo tudi zaprtje obrti.
Zloma slovenske gradbene operative ne more nihče več preprečiti, pa je bil prepričan Samo Medved iz Združenja za svetovalni inženiring pri GZS. Poleg tega, da bo propadlo veliko število podjetij in se bo povečalo število brezposelnih, bo slovensko gradbeništvo ostalo tudi brez referenc, da si najde delo na tujih trgih, je dejal. Prišlo bo tudi do padca sposobnosti slovenskega gradbeništva za izvedbo velikih projektov na domačem trgu, ko bo do njih prišlo.
