Zavod 25. junij napoveduje državljansko nepokorščino, če do 17. maja ne bodo umaknjena sporna cvetlična korita, zaradi katerih že osmi dan gladovno stavka Joško Joras.
Po Podobnikovih besedah postopek prijave shoda na dveh lokacijah, ki bo 17. maja, poteka. Še pred shodom bodo dogajanje predstavili tudi v Bruslju, kjer bodo organizirali novinarsko konferenco. Evropo želijo opozoriti na dejstvo, da je hrvaška uniformirana policija s posebnimi enotami preprečila izvedbo "pravnomočnega sklepa enega od sodišč v eni od držav Evropske unije. In to na ozemlju te države, Slovenije, ki ga je pred tem zasedla".
Podobnik je spet pozval premierja Janeza Janšo , naj odstavi notranjega ministra Dragutina Mateja in generalnega direktorja slovenske policije Jožeta Romška .
Türk pozval k prekinitvi gladovne stavke
Predsednik države Danilo Türk upa, da bo Joras razmislil o prekinitvi gladovne stavke. Türk upa, da bodo stiki med slovensko in hrvaško vlado pripomogli k iskanju rešitev, ki bodo ljudem na območju Dragonje omogočili čim bolj normalen potek življenja.
K reševanju Jorasove problematike je dejavno pristopil tudi sam in to namerava nadaljevati. Posebnih zavez ni želel dajati, "prav pa je, da sva se pogovorila" , je dejal ob koncu pogovora z Jorasom.
|
|
|
Türk meni, da je dogovarjanje pomembno. © BOBO
|
Joras želel sestanek
Sestanek je predlagal Joras, ki pravi, da bo stavko nadaljeval vse do odstranitve cvetličnih korit. Türku želi predstaviti svoj predlog rešitve zapleta, ki je nastal po tem, ko kljub odločbi piranskega sodišča korit niso mogli odstraniti. Joras je sicer nad slovensko politiko razočaran, saj pravi, da "držijo glavo v pesku in pustijo, da čas teče po načelu kar bo, pa bo."
|
|
|
Na posnetku iz zraka je dobro videti sporna cvetlična korita pred Jorasovo "evropsko potjo". © Metod Tekavčič |
Joras: Mislim, da sva se dobro razumela
Joško Joras pa je po srečanju povedal, da od pogovora ni ničesar pričakoval. Sam je želel predsedniku le osebno razložiti, v kakšnih težavah so ljudje ob tako predvideni meji. Stavke pa za zdaj ne namerava prekiniti. Sicer naj bi se počutil relativno dobro in meni, da zdravniškega nadzora za zdaj ne potrebuje. Povedal je, da uživa le vodo. Sicer pa je Joras imel občutek, da predsednik problematiko dobro pozna. "Mislim, da sva se dobro razumela," je dejal.
Na vprašanje, ali mu je predsednik kaj obljubil, je Joras odgovoril, da ni pričakoval, da bi mu, saj po njegovem to ni v predsednikovi pristojnosti. Türk naj bi mu dejal, da iščejo rešitve. "Glede na izkušnje sem skeptičen do tega, kar delajo politiki, ne do tega, kar je dejal predsednik," je še povedal Joras.
SLS podprla Jorasa
V SLS so prepričani, da bosta tako slovenska kot hrvaška politika znali najti toliko razuma in modrosti, da vendarle rešita vprašanje eksistence Joška Jorasa in njegove družine, je na seji sveta SLS povedal predsednik stranke Bojan Šrot .
Šrotu je žal, da se je bil Joras prisiljen zateči h gladovni stavki, ki je po njegovih besedah vedno skrajen ukrep človeka, ki ne vidi drugega izhoda. Po Šrotovem mnenju je že čas, da se različne veje slovenske oblasti, torej pravosodna in vsaj del izvršilne oblasti, zedinijo, do kod sega meja. Pri tem je spomnil, da piransko sodišče očitno šteje to ozemlje za slovensko, sicer tam ne bi izvajalo jurisdikcije, medtem ko izvršilna veja oblasti ob zadnjih dogodkih Jorasu, sicer članu sveta SLS, ni zagotovila podpore.
|
Slovenija in Hrvaška morata čim prej rešiti vprašanje meje, pravi Bojan Šrot.
© BOBO
|
Nedavnih potez Marjana Podobnika , predsednika Slovenske narodne zveze pri SLS in vodje Zavoda 25. junij, na meji Šrot nima za solistične. Pojasnil je, da se stališča SLS ujemajo z delom stališč Zavoda 25. junij, na primer upoštevanje stanja na dan 25. junija 1991 kot edine možnosti za določanje meje in prost dostop do odprtega morja, na druge dejavnosti pa stranka ne more vplivati, saj lahko njeni člani svobodno odločajo o svojem početju.
SLS se dejanj zavoda ne sramuje, saj ti ljudje delajo v korist slovenske države, je povedal tudi predsednik sveta SLS in vodja strankarske poslanske skupine Jakob Presečnik . Izrazil je pričakovanje, da bo odbor DZ za zunanjo politiko obravnaval najnovejše dogodke na meji in dokončal sejo, ki jo je na to temo že začel.