V zadnjem tednu se je razplamtela razprava okrog vprašanja, kdo bo iz naslova podražitev v svoj žep spravil največ zaslužka. Kmetijski pridelovalci opozarjajo, da v prehranski verigi najkrajšo potegnejo oni; pripravili so izračun, da od kilograma kruha, ki je v trgovini naprodaj po 1,20 evra, 15 odstotkov zasluži kmet, dobrih 21 mlinar in pek, kar 63 odstotkov pa trgovec, ki je kruh samo položil na prodajno polico in ga morebiti še zavil. Trgovinska zbornica se pri tem – kot smo že poročali – vztrajno izgovarja, da trgovci vedno delujejo v korist potrošnika.
Potrošnik ima vedno manj kupne moči, v Sloveniji narašča nezaposlenost; sindikati se bojujejo za višje plače in dostojnejše življenje svojih članov, nezadovoljna je tudi mladež, ki je – spomnimo se – svojo ogorčenost sprostila tudi z metanjem granitnih kock v parlament. Medtem ko so vsakodnevno na dnevnem redu razprave okrog zakonodaje o malem delu, upokojevanju, nezaposlenosti, pa očitno puščamo vnemar razprave, ki bi osveščale o porabi hrane.
Bralec nam je poslal fotografijo ene izmed dijaških jedilnic. "Vidi se, koliko hrane pustijo, saj so vsega presiti. To ni osamljen primer. Norčujejo se iz hrane, ki jo plačuje država oziroma davkoplačevalci. Kakšen lačen bi se stepel za tako malico, ki jo dijaki mečejo proč,“ je k fotografiji pripisal naš bralec in dodal, da je podobna slika pri odvrženih sendvičih, ki napol obgrizeni okrog ene izmed srednjih šol na Gorenjskem ležijo tudi po cele dni.
Žal je slika podobna tudi po ostalih predelih Slovenije; bralec jo pošilja v razmislek.
