Pogajalci vlade in sindikata zdravnikov ter zobozdravnikov so se znova sešli za pogajalsko mizo. Vladna stran je sindikalni predstavila nov predlog povišanja zdravniških plač, ki pa sindikata ni navdušil.
Pogajanja, ki so se začela ob 15. uri, so že nekajkrat prekinili za posvetovanja.
Vlada je Fidesu doslej ponudila sprva 12-odstotno povišanje osnovnih plač, nato pa ponudbo
dvignila na 13,4 odstotka. Zdravniki še naprej vztrajajo pri svojih zahtevah, ki pa so za vlado
nesprejemljive, saj v primeru, da bi pristali na tako visoko povišanje, drugi sindikati grozijo z
umikom svojih podpisov izpod že doseženih in parafiranih dogovorov.
|
Taka ponudba je popolnoma nesprejemljiva. Konrad Kuštrin, Fides |
|
Tudi zadnja ponudba vlade za povišanje zdravniških plač je po mnenju predsednika sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrada Kuštrina "popolnoma nespodobna". Kot je po današnjih pogajanjih povedal minister za javno upravo Gregor Virant, so Fidesu danes ponudili 14-odstotno povišanje plač, kar je blizu vladnemu "limitu".
Fidesu so danes ponudili 0,6 odstotne točke več, kot je znašala zadnja ponudba minuli torek. "To pomeni povprečno 12 evrov na mesec za povprečnega zdravnika. Ob tem vztrajajo na tem, da nam vzamejo pet dni dopusta in vežejo našo poklicno pogodbo na poklicno pogodbo dejavnosti, na katero ne moremo vplivati in katere podpisniki nismo. Taka ponudba je popolnoma nesprejemljiva," je po današnjih pogajanjih dejal Kuštrin.
|
Zaradi plačne uravnilovke dobri in storilni zdravniki zapuščajo javne zdravstvene zavode, kjer ostajajo slabši in manj storilni. Slavko Ziherl, LDS |
|
V LDS podpirajo dvig zdravniških plač, a se jim zdi njihovo pavšalno povišanje za 30 odstotkov nerealno, ocenjuje strankin podpredsednik Slavko Ziherl. LDS zato predlaga povišanje plač na osnovi objektivnih meril učinkovitosti. Vladni predlog v pogajanjih z zdravniškim sindikatom Ziherl ocenjuje le kot osnovo za nadaljnja pogajanja.
Problem zdravniških plač je po Ziherlovem mnenju, da so vpete v kolektivni sistem plač. Tako se pokažejo anomalije zaradi velikih razlik v storilnosti med zavodi. Zdravnike bi tako morali po njegovem prepričanju zaposliti na osnovi individualnih pogodb.
"Zaradi plačne uravnilovke dobri in storilni zdravniki zapuščajo javne zdravstvene zavode, kjer ostajajo slabši in manj storilni," še opozarja Ziherl. Težava je namreč, da veljavni sistem ne omogoča, da bi se boljše zdravnike v javnih zavodih tudi bolje plačalo. To pa je po Ziherlovih besedah slabše za vse, nenazadnje tudi za tiste, ki koristijo zdravniške storitve.
