Pol milijarde evrov za NLB

"Predstavniki belgijske KBC se niso slišali ne z vodstvom NLB, ne z novimi ministri, zato o navezi KBC-NLB ne moremo govoriti," smo izvedeli iz zanesljivih virov, ki niso želeli biti imenovani. Iz KBC pa so nam sporočili, da postopek prodaje 30,6-odstotnega deleža v največji slovenski banki še vedno poteka, zato prodaje, niti možnih nakupov, ne morejo komentirati. Spomnimo, KBC z Andrejem Bergnom na čelu je že v začetku leta napovedal umik s slovenskega trga, saj niso dobili soglasja, da postanejo večinski lastnik banke NLB. Posledično tudi niso sodelovali v dokapitalizaciji banke.

Koliko bi NLB stal KBC
Če bi KBC želel povečati delež v NLB s 30 na 49 odstotkov, bi moral dokupiti slabih 1,7 milijona delnic. Po dokapitalizacijski ceni 334 evrov za delnico to pomeni, da bi morali za omenjeni delež odšteti okoli 567 milijonov evrov. Če pa bi jih kupoval po ceni, kot jih je Drobnakova Poteza od EBRD, potem bi to bilo 57 milijonov evrov manj. Slovenija je dobila nove ministre, ki jih Belgijci še ne poznajo, zato kupčij še zagotovo niso sklepali, meni vir. Priložnost za spoznavanje bodo imeli že v četrtek, ko je seja nadzornikov.

O NLB tudi Gaspari
Ob primopredaji ministrskih poslov sta Mitja Gaspari in Matej Lahovnik spregovorila tudi o vprašanju prodaje deleža Nove Ljubljanske banke (NLB). Gaspari je kot ključne naloge na tem področju izpostavil to, da bo "NLB lahko delovala kakovostno, z dovolj kakovostnega kapitala, z dobro upravo in nadzornim svetom ter s takšno poslovno politiko, ki širi njena obzorja na trge, kjer ima slovensko gospodarstvo največji interes".

Poudaril je, da je treba ukrepati postopno, saj je precej teh vprašanj še odprtih. Kot prvo je po njegovem prepričanju treba razrešiti vprašanje tujih strateških partnerjev v lastništvu banke, kar bo tudi prva naloga ministra za finance. Gaspari upa, da se bo to čim prej razrešilo, in sam ne vidi nobenih razlogov, da obstoječi strateški partner, belgijska banka KBC, ne bi bil udeležen v kapitalu NLB do 49-odstotnega deleža. Pri tem pa se mu zdi potrebno, da država prekine prakso razpršenega lastništva, saj "zmanjšuje operativno kakovost delovanja države kot pomembnega partnerja tujemu solastniku".

Tudi Lahovnik za
O NLB-banki je na predaji poslov spregovoril tudi Matej Lahovnik. Novi minister za gospodarstvo je povedal, da sicer ne nasprotuje temu, da bi kakemu strateškemu partnerju omogočili vstop v banko do 49-odstotnega deleža. A pri tem je poudaril, da mora imeti država v NLB večinski delež. Tako tudi ne nasprotuje temu, da bi belgijski KBC, ki je tretjinski lastnik NLB, banko dokapitaliziral do 49 odstotkov. "To bi bilo pozitivno sporočilo z vidika banke in finančnega sistema. Kakšen bo rezultat pogovorov, pa je stvar dogovora znotraj vlade in tudi interesov potencialnih partnerjev," pravi novi minister.