"Pri plastični embalaži so rezultati zelo dobri, v okolju je ni več, zmanjšala pa se je tudi količina odpadkov na odpadih," je uspešnost akcije zbiranja plastične embalaže na Hrvaškem ocenila Milena Radošević iz nevladne organizacije Zelena Istra. Takšen način uporabljajo tudi v Nemčiji, na Češkem in Slovaškem.

Pri nas akcije še ne bo
Zbiranje na Hrvaškem je od leta 2006 urejeno tako, da je v ceno pijače v plastenki všteto nadomestilo za vrnitev. Prazno plastenko lahko kupec nato vrne v trgovino in zanjo takoj dobi sedem centov (pol hrvaške kune). Zbiranje in vračanje plastenk uporabljajo tudi finančno šibkejši, na primer brezdomci, da dobijo nekaj denarja.
Z ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da je ravnanje s takšno embalažo pri nas urejeno z uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. "Po tej uredbi ni predviden sistem, kot ga poznajo v Republiki Hrvaški," so zapisali.

Anton Komat, svobodni raziskovalcec in publicist

Ne vidim niti najmanjšega razloga, zakaj takšnega zbiranja plastenk ne bi mogli uvesti tudi v Sloveniji. Številne države so našle izvirne rešitve pri urejanju okoljskih problemov, ki bi bile takoj prenosljive v slovenski prostor, vendar jih pri nas odgovorni ignorirajo. Samozadostnost, brezbrižnost in aroganca so postale stalnice, in to je nevarna praksa.

Manj smeti na tekmah
Kljub takšnemu razmišljanju ministrstva se za podoben način zbiranja plastične embalaže odločajo na različnih prireditvah. Organizatorji skokov v Planici so se odločili, da bodo do leta 2010 vzpostavili način zbiranja kozarcev, kot ga poznajo v Nemčiji in Avstriji, in s tem zmanjšali količino odpadkov. Tam obiskovalec na primer kupi pivo za štiri evre, ko vrne plastičen kozarec, pa dobi dva evra nazaj.
Organizator Rock Otočca Franci Kek je povedal, da so se za ta korak odločili že pred leti, saj vsak, ki prinese 50 kozarcev, dobi bon za pivo. Tudi v Ljudskem vrtu v Mariboru razmišljajo o dogovoru s katero od pivovarn za podobno akcijo vračanja plastičnih kozarcev. To nameravajo uresničiti do septembrske tekme s Slovaško.

"Naš sistem je učinkovit"
Ekolog iz Pivovarne Union Matej Stražiščar trdi, da je slovenski sistem zbiranja embalaže med najučinkovitejšimi in najcenejšimi v vseh državah Evropske unije. Omogoča, da podjetja, ki dajejo na trg embalirane izdelke, sama organizirajo ravnanje z odpadno embalažo.
To predajo podjetju Slopak, ki združuje 1500 zavezancev in je lani zbral in predelal več kot polovico embalaže, dane na trg. Drugi uporabniki morajo odpadno embalažo zbirati v zbiralnicah oziroma zabojnikih, za katere poskrbijo javne službe. Te zbrane odpadke predajo družbi za ravnanje z odpadno embalažo.
V Pivovarni Laško so že v 80. letih prejšnjega stoletja testirali koncept povratne embalaže. Kot je povedal direktor trženja Jure Struc, se je pokazalo, da proizvajalec ne more obrniti trenda in spremeniti preferenc uporabnikov.