Državni svet je na današnji izredni seji z 20 glasovi za in devetimi proti izglasoval veto na zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. DZ bo tako moral o zakonu, ki ga je potrdil prejšnji teden, odločati ponovno. Za vnovično potrditev zakona bo moralo glasovati vsaj 46 poslancev.
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.
Predlog za odložilni veto na zakon je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Danijelom Kastelicem. Menijo, da bi se morali kot družba in posamezniki vprašati, ali je prav, da se postavimo na stran spodbujanja smrti namesto življenja.
Izglasovan tudi veto na zakon o konoplji
DS je sprejel tudi veto na zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene. Za veto je glasovalo 18 svetnikov, proti pa devet. Večina svetnikov meni, da zakon ne bo zagotovil večje dostopnosti medicinske konoplje za bolnike in ne bo pozitivno vplival na samooskrbo Slovenije z medicinsko konopljo.
Predlog veta na zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene, ki ga je predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Markom Staroveškim, je dopoldne najprej podprla komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
Veto pa je nato podprla tudi večina na seji DS. Ocenjujejo, da zakon ne odraža dejanske volje ljudi, izražene na lanskem posvetovalnem referendumu o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene, ko je to možnost podprlo 66,71 odstotka volilnih udeležencev. Menijo namreč, da ključno vprašanje - ureditev konoplje kot rastline v širšem pomenu in za dobro ljudi, tudi po sprejetju zakona ostaja odprto.
Padla tudi preostala dva zakona
Državni svet je izglasoval odložilni veto na novelo zakona o zaščiti živali. Med drugim nasprotuje predvideni prepovedi reje kokoši v kletkah z letom 2029 ter prepovedi kastracije pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev.
Omenjeno novelo je DZ sprejel minuli petek in med drugim predvideva prepoved reje kokoši v kletkah z letom 2029, prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev ter obvezno označevanje mačk.
Odložilni veto na novelo zakona o dohodnini so državni svetniki izglasovali s 15 glasovi za in sedmimi proti. Predlagala ga je komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
"Zakon ne rešuje dobrobit živali, je enostranski, parcialen, nanaša se samo na rejne živali in ne prinaša dobrobita za hišne živali," je na današnji izredni seji dejal predsednik komisije Branko Tomažič, predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije v državnem svetu.
Namen novele je po njenih besedah odpraviti pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi in okrepiti mehanizme, ki omogočajo večjo sledljivost, boljšo zaščito živali in pravičnejše razdelitev odgovornosti. Kot je poudarila, predlagani zakon temelji na strokovnih podlagah, na evropskih smernicah in izkušnjah iz prakse, zavrnitev zakona pa bi pomenila zamudo pri nujnih izboljšavah, ki jih rejci živali in pa širša družba pričakujejo.
Državni svetniki so ocenili, da novela zakona v več ključnih delih ni usklajena z evropsko zakonodajo, ni izvedbeno vzdržna in nesorazmerno posega v ustavno varovanje pravice rejcev.
Državni svet je v zahtevi za ponovno odločanje o noveli izrazil pomisleke glede določbe, ki z letom 2029 prepoveduje rejo koši nesnic v obogatenih kletkah. Kot opozarja, takšna ureditev slovenske rejce postavlja v neenakopraven položaj glede na ostale evropske rejce, saj na ravni EU prepoved reje v kletkah še ni sprejeta, države članice pa da sledijo postopnemu prehodu na prosto rejo do leta 2035 ali se celo zavzemajo za možnost odloga.
V državnem svetu tako menijo, da bi moralo prehodno obdobje trajati vsaj do leta 2035 in da bi se moralo rejcem med drugim nameniti finančno nadomestilo za izgubo proizvodnje.
Ocenjujejo tudi, da obstaja velika verjetnost, da bodo trg zapolnila cenejša jajca iz držav, kjer ta rejski sistem ostaja še naprej dovoljen.
Državni svetniki imajo pomisleke tudi glede uvedbe popolne prepovedi kastracije pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev. Po prepričanju državnega sveta v DZ sprejeta ureditev ne vključuje ustreznega prehodnega obdobja ter ni usklajena z veljavno evropsko zakonodajo in slovenske rejce prašičev postavlja v izrazito konkurenčno slabši položaj v primerjavi z rejci v drugih državah članicah EU, kjer ta praksa še vedno poteka.
Prav tako menijo, da bo prepoved nastanitve psov v kletkah v stanovanjskih prostorih neizvršljiva, saj pravilnik o zaščiti hišnih živali pogojev za nastanitev psov v kletkah ne ureja, spremembe pravilnika oz. sprejema novega pa novela ne predvideva.
Opozarjajo tudi na neenak položaj lastnikov hišnih živali in rejcev. Medtem ko za pasje kletke ni predpisanih minimalnih standardov in nadzor nad njihovo uporabo v stanovanjih v praksi skoraj ni mogoč, je nadzor nad rejci živali bistveno strožji, poudarjajo.
Kot je zapisano v danes sprejeti zahtevi, lastnika namreč ni mogoče pravno zavezati k sterilizaciji oz. kastraciji mačke, kar pomeni, da obvezno označevanje samo po sebi ne zagotavlja zmanjšanja števila zapuščenih živali.
Izglasovan veto na zakon o gostinstvu
Državni svetniki so na predlog interesnih skupin delodajalcev ter kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev izglasovali veto na zakon o gostinstvu, ki ureja tudi kratkoročno oddajanje nepremičnin. Večina se jih je strinjala z oceno predlagateljev veta, da stanovanjske politike ni možno reševati z omejevanjem lastninske pravice in podjetništva.
Za veto je na današnji seji glasovalo 14 državnih svetnikom, devet jih je bilo proti.
Zakon je po besedah državnega svetnika Aleša Pulka škodljiv za manjše kraje in podeželje, saj sledi logiki urejanja težav, povezanih z oddajo nepremičnin v mestih, kjer so med drugim za nastanitve na voljo hoteli, ki jih na podeželju praviloma ni.
"Na podeželju se s sobodajalstvom ukvarjajo posamezne družine in butične kmetije, ki se s to dejavnostjo preživljajo, pogosto pa s tem skrbijo tudi za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine," je poudaril in opozoril, da bo tem subjektom zakon onemogočil delo.
Pri urejanju področja sobodajalstva pa bi bilo treba več avtonomnosti prepustiti občinam, ki iz tega naslova tudi ustvarijo določene prihodke, je med drugim še izpostavil Pulko in svetnike pozval, naj veto podprejo.
Državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejana Židana so predlagatelji veta presenetili. "Pred vami je namreč zakon, ki ima soglasje Ekonomsko-socialnega sveta, v katerem so predstavniki delodajalcev, delojemalcev in vlade," je izpostavil.
"Zakon je v osnovi namenjen razvoju gostinstva in prinaša številne ugodnosti za gostinstvo, res pa je, da na nekem ozkem področju posega tudi v kratkotrajni najem, okrog česar se vrti razprava," je dejal.
Ocenil je, da zakon zaradi fleksibilnosti in novih pristojnosti, ki jih daje lokalnim skupnostim, zlasti koristi slovenskemu podeželju. "Turistične kmetije so pomembne za podeželje in ta zakon jim omogoča nadaljnji razvoj," je bil jasen.
"Zakon o gostinstvu je res šel brez pripomb skozi razpravo na ESS, vendar tam ni imel pravih zastopnikov," je dejal svetnik Mitja Gorenšček. Sobodajalci po njegovih besedah namreč večinoma niso člani zbornic, niti obrtne niti gospodarske zbornice.
"Mi se kot predstavniki gospodarstva ne strinjamo s poseganjem v svobodno gospodarsko pobudo in ne vidimo nobenega razloga in nobene potrebe po omejevanju obsega turizma, saj v Sloveniji ne gre za množični turizem, kot ga imajo v Benetkah ali Barceloni," je še dodal Gorenšček.
Novi zakon o gostinstvu omejitev kratkotrajnega oddajanja nepremičnin na 60 dni v občinah s pomanjkanjem stanovanj, a občinam obenem daje možnost razrahljanja te omejitve. Določa tudi jasne splošne pogoje, kot so vpis v register nastanitvenih obratov, obvezna pridobitev unikatne identifikacijske številke, soglasje vsaj 75 odstotkov etažnih lastnikov v stavbi in soglasje lastnikov mejnih stanovanj.
Al, pa če se NE, naj kar tam ostanejo, takih posrancev, kateri delajo škodo vsem nam, ne rabimo.
Vsaj še nekdo premore malce razuma v parlamentu.
SDS ob preverjanju oseb ,ki so sestavljali DS je večina nekdanjih in bodočih restantov .