Policija. Finski standardi pri policijskih preiskavah in zasegih predmetov so nižji kot v Evropski uniji (EU) ter tudi nižji kot pri nas. Tako kažejo dokumenti o preiskavi, ki jo je v Patrii opravila finska policija.
V eni osebi
Poglejmo najprej, kako poteka hišna preiskava pri nas. Po navadi da pobudo policija, tožilec jo predlaga, sodišče pa izda odločbo o hišni preiskavi. Na Finskem lahko hišno preiskavo odredita preiskovalec, torej policija, ali tožilec. Sodišče pri tem nima vloge.
Poleg tega lahko pri nas opravijo hišno preiskavo samo ob navzočnosti dveh prič, preiskovanci pa morajo utemeljeno sumiti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.
Na Finskem ni tako. Navzočnost dveh prič ni nujna in preiskovalcem ni treba utemeljeno sumiti na kaznivo dejanje.
Pri finskih preiskavah, opravljenih v zadevi Patria, je o preiskavah večinoma odločil kriminalist Kaj Björqvist.
Nič o pravici do molka
Podobno je bilo pri zasegih predmetov, zlasti računalniških diskov. Finskim preiskovalcem ni treba obvestiti preiskovanca, da ima pravico do molka. Pri nas je takšno opozorilo obvezno; dodajmo, da je podobno kot na Finskem še v nekaterih drugih evropskih državah, v Franciji pa preiskovanci denimo sploh nimajo pravice do molka. Prav zato je Evropski parlament zahteval, da v vseh članicah EU uvedejo pravico do molka.
Izločitev dokumentov
Zaradi naštetih nižjih standardov na Finskem je zagovornik Janeza Janše Franci Matoz prejšnji teden zahteval izločitev dokumentov, ki so jih finski preiskovalci pridobili v postopkih, ki v Sloveniji pomenijo kršitev z ustavo zajamčenih človekovih pravic. Sodnica bo odločala v začetku oktobra.
