Politični vrh o zadržkih do Hrvaške

Premier Borut Pahor je minuli četrtek sporočil, da je vlada na seji obravnavala arbitražni sporazum s Hrvaško o reševanju vprašanja meje in da se bo o njem danes pogovarjal s predsedniki parlamentarnih strank. Vlada naj bi nato ta četrtek vložila pobudo za sklenitev sporazuma in šla pred odbor DZ za zunanje zadeve po podporo za podpis.

S tem želi vlada pred nadaljevanjem pogajanj o meji s Hrvaško ob posredovanju EU - ta bodo v petek, 2. oktobra, potekala sočasno z medvladno konferenco o nadaljevanju hrvaških pristopnih pogajanj z EU - dobiti mandat za pogajanja o arbitražnem sporazumu do njegovega podpisa.

Pogajanja na podlagi drigega predloga
Osnutek predloga sporazuma o arbitraži, ki bo določil način reševanja vprašanja meje, vsebuje drugi predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna iz 15. junija, na podlagi katerega naj bi državi v petek nadaljevali pogajanja o meji. Predlog, ki ga je Evropska komisija ob sodelovanju obeh strani, pa tudi predsedstva EU, oblikovala več kot pol leta, predvideva ustanovitev petčlanskega arbitražnega sodišča. To naj bi določilo potek meje, pa tudi slovenski stik ali spoj slovenskih teritorialnih voda z odprtim morjem.

Skupina 37 poslancev opozicijskih SDS, SLS in SNS s prvopodpisanim vodjem poslanske skupine SDS Jožetom Tankom je zaradi nejasnosti dogovora Slovenije in Hrvaške zahtevala sklic izredne seje državnega zbora. Po njihovi oceni naj ne bi bilo jasno, kaj natančno je dogovorjeno, kot to skuša predstaviti premier Pahor. Opozicija obenem meni, da do deblokade Hrvaške v pogajanjih z EU prihaja prehitro in da Pahorjeva vlada pri tem preveč hiti.

Hrvaško vstopanje se nadaljuje
Švedsko predsedstvo EU je nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU sklicalo za 2. oktober, potem ko je Slovenija 15. septembra na podlagi podpore pristojnih parlamentarnih odborov napovedala umik zadržkov. Švedsko predsedstvo je hkrati tudi sklicalo nadaljevanje pogajanj o meji med državama ob posredovanju EU in na podlagi drugega predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna.