Pahor se je sestal s predsedniki parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin. Razpravljali so o koalicijskem predlogu besedila novele zakona o žrtvah vojnega nasilja.

Po Pahorjevih besedah ostaja vprašanje šestega člena novele "tudi sedaj take narave, da bo terjala tako politični kot morda pravni napor, da ne bi bilo nobenih dvomov, kakšna je želja zakonodajalca, če bi bil tak zakon sprejet".

Sprejet je bil sklep, je nadaljeval premier, da "v razumnem roku vodje poslanskih skupin skušajo odpraviti vsa nesoglasja ali različne poglede, ki zadevajo člene zakona, čeprav se zdi, da je v večini členov urejen tako, da ni večjih nesporazumov, razen v šestem členu".

Janša: Korak nazaj
S Pahorjevevo pobudo, da se dokončno uskladi zakon o žrtvah vojnega nasilja, so zadovoljni tudi v SDS. Vseeno pa predsednik Janez Janša trenutni predlog novele označuje kot "korak nazaj glede na točko, v kateri so že bila dosežena soglasja v prejšnjem mandatu". V SDS si prizadevajo za čim večje možno soglasje.

Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem je pojasnila, da so se vodje koalicijskih poslanskih skupin na to temo sestali, še preden je predsednik vlade predlog poslal v obravnavo še ostalim strankam. "Mi smo že takrat izrekli absolutno podporo, da gre ta zakon naprej," je dejala Zalokar Oražmova. "Verjamem, da bo treba upoštevati odločbo ustavnega sodišča. In če predlog to upošteva, bo dobil našo enotno podporo," je dejal vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič.

V LDS napovedujejo, da bodo omenjeni predlog podprli, saj vsebuje rešitve, za katere so se zavzemali že v prejšnjem mandatu. Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik  pa je dejal, da "kompliciranje okrog šestega člena traja predlogo". Ker gre za vprašanje otrok in mobilizirancev kot tudi upravičencev po tem zakonu, si želi, da bi se čim prej uskladili. Manj navdušeni pa so nad zakonom v SNS. Njihov prvak Zmago Jelinčič je sestanek predčasno zapustil, saj se po lastnih besedah v času krize ne bo pogovarjal, komu bi plačevali odškodnine.

Presečnik ugotavlja, da je pri ostalih členih očitno večinsko soglasje, morda s kakšnimi manjšimi razlikami, a pričakuje, da tu ne bo težav. Želi pa si, da bi se čim prej uskladili tudi o šestem členu, ki se mu sicer ne zdi tako pomemben. Za SLS bi bilo po njegovih besedah sprejemljivo, da člen ostane takšen, kot je, ali da se točneje definira.

Šesti člen sedaj določa, da do statusa žrtve vojnega nasilja niso upravičene osebe, ki so prostovoljno ali poklicno sodelovale na strani agresorja.