Pometajo jih izpred svojega praga

Že februarja ali marca bi lahko kakšen menedžer prvič v zgodovini dobil opomin svojih stanovskih kolegov ali bil celo izključen iz Združenja Manager.

"Častno razsodišče ima trenutno v postopku nekaj ljudi, za katere ocenjujemo, da so kot menedžerji prestopili meje etičnega ravnanja," je potrdila Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager.

Dodala je, da so "že bili oziroma bodo povabljeni na pogovor, na katerem bodo imeli možnost, da pojasnijo svoja ravnanja. Po teh pogovorih bo častno razsodišče oblikovalo stališče do posameznega člana oziroma članice v postopku. Če bo sklep častnega razsodišča izključitev, bo to prva izključitev v zgodovini združenja."

Na tapeti pet razvpitih
O imenih Šmučeva ni želela govoriti, po naših informacijah pa je v postopku pred častnim razsodiščem pet članov: Bine Kordež, Boško Šrot, Hilda Tovšak, Igor Bavčar in Ivan Zidar. Zagovori pred častnim razsodiščem bodo predvidoma februarja, kdaj bi lahko bili prvi ukrepi, pa je težko napovedati, saj gre za prve postopke v več kot 21-letni zgodovini združenja.

Šmučeva je pojasnila, da častno razsodišče razsoja na podlagi prijave člana ali organa združenja, ki je ni v 21 letih še nihče napisal, lahko pa tudi po lastni presoji, in tako so se odločili ukrepati lansko jesen. "Načelno distanciranje od neetičnih praks bo tako podkrepljeno tudi z distanciranjem od konkretnih ravnanj posameznikov," pravi Šmučeva.

En opomin, pa še ta ...
V Združenju nadzornikov Slovenije postopkov pred častnim razsodiščem trenutno ni, do zdaj niso izključili nikogar, izrekli pa so en opomin. Leta 2007 ga je dobil Anton Može, ker je kot član nadzornega sveta Intereurope javno opozarjal na nepravilnosti, z javnostjo pa naj bi komuniciral predsednik nadzornikov.

Nepravilnosti, na katere je opozarjal Može, pa so Intereuropo pozneje spravile na rob obstoja. En postopek je bil ustavljen, ker predlagatelj ni dopolnil nepopolne vloge, v enem primeru pa do postopka ni prišlo, saj "osumljenec" ni bil več član združenja. V združenju ugotavljajo, da so bile prijave "najpogosteje uporabljane za medsebojna obračunavanja v primeru dejanskih sporov, kjer bi bila najverjetneje primernejša mediacija".

"Moje osebno mnenje je, da je pozornost na delovanje častnih razsodišč posledica nepreganjanja gospodarskega kriminala in nedelovanja sodnega sistema," ocenjuje Irena Prijović, generalna sekretarka združenja.