“Nabiranje morskih datljev povzroči v morju veliko razdejanje, saj uniči vse rastline in živali na območju. Obnova dna včasih traja cela desetletja, včasih pa se nikoli ne povrne v prvotno stanje,” je dejala Tina Trampuš z Zavoda RS za varstvo narave, vodja projekta Morski datlji? Ne, hvala!
Večina piranskih gostiln
Čeprav je to prepovedano, se datlji pogosto znajdejo na krožnikih po vsej Sloveniji; kot je dejala Trampuševa, naj bi bile po tem najbolj znane gostilne v piranski občini, kjer naj bi jih ponujala celo večina. Cene za porcijo se gibljejo od 30 do 50 evrov.
Kazen. V Italiji je pri prodaji datljev zagrožena kazen 25 tisoč evrov in zaseg kuhinje ali zaprtje restavracije; v Sloveniji za samostojne podjetnike tisoč evrov (pri plačilu v osmih dneh je ta 500 evrov), za d. o. o. pa štiri tisoč evrov. Prav tako je zagrožena kazen do pet let zapora. “Po navadi ljudje poznajo ponudnike in jih pokličejo. Datlje ponudijo v zadnjih, bolj skritih sobah; ne v prvi vrsti,” pojasnjuje Tina Trampuš.
“Krivojedci so zelo pogosto italijanski gostje; v zadnjih letih pa žal tudi slovenski poslovneži in politiki, ki si to lahko privoščijo,” dodaja. Ker so datlji tihotapljeni večinoma v kakšnih prtljažnikih in rezervnih gumah, pomenijo tudi veliko tveganje za zdravje ljudi.
Bistveno manj zasegov
Nadzor nad tihotapljenjem na meji izvaja carina, ki je nazadnje zasegla 12 kilogramov datljev pred tremi leti, leta 2005 pa kar 149 kilogramov. V slovenskih restavracijah, predvsem na Obali, nadzor opravljata le dva ribiška inšpektorja, ki jih gostinci že dobro poznajo, kar otežuje nadzor.
Morski datelj, znan tudi po hrvaškem imenu prstac, živi v skali in ga lahko naberemo le, če jo razbijemo. Je ogrožena vrsta školjk, ki raste zelo počasi. Da zraste do velikosti pet centimetrov, ko je primerna za prodajo, potrebuje namreč kar od 20 do 25 let. Za primer – mediteranske klapavice dosežejo primerno velikost že v dveh letih.
