Združene civilne iniciative Ostrožnega, Špice, Gajev in naselja Pod Gradom so ob obletnici lanske katastrofalne poplave pripravile problemsko konferenco.
Poplavljenci opozarjajo, da je področje poplavne varnosti v Celju ostalo neurejeno, ker za kaj več
ni bilo volje.
Aktivno delo, a pičel izkupiček
|
|
Civilna iniciativa za izboljšanje poplavne varnosti Celja je bila ustanovljena le dan po poplavah, saj so želeli spodbuditi delovanje pristojnih služb na lokalnem in državnem nivoju. ˝Želeli smo tvorno sodelovati pri reševanju poplavne ogroženosti našega mesta, kjer se poplave vrstijo vsakih nekaj let. Dejavno smo sodelovali na vseh sejah mestnega sveta, stopili smo v stik z ministrstvi in številnimi strokovnjaki s področja vodnega gospodarstva, organizirali smo tudi protestni shod pred mestno občino, obveščali medije, a je bil izkupiček vsega tega žal zelo pičel,˝ pravi Aljoša Bonajo. |
˝Gre za navadno zavlačevanje in sprenevedanje. Evropa namenja prek kohezijskih skladov za ureditev tega področja izdatna sredstva, Mestna občina Celje (MOC) ima pri tem že bogate izkušnje, česar pa do zdaj ni izkoristila. Župan Bojan Šrot je predsednik stranke, katere podpredsednik Janez Podobnik je bil vse do zdaj na čelu ministrstva za okolje in prostor. A se jim tega problema v enem letu ni uspelo lotiti, še manj razrešiti,˝ opozarja Aljoša Bonajo. Kot pravi Irenca Pustovrh, so do zdaj opravili le najnujnejša vzdrževalna dela na nekaterih vodotokih. ˝Gre bolj za lepotne kot kakšne druge popravke, ki bi pripomogli k večji varnosti,˝ menijo Celjani, ki so iz dneva v dan, zdaj, ko je spet jesen in s tem tudi več padavin, v strahu, da jim bo voda spet zalila domove.
A vendar se premika
MOC ter ministrstvo za okolje in prostor pa sta prejšnji teden vendarle podpisala pogodbo za črpanje sredstev iz kohezijskih skladov za projekt, vreden 60 milijonov evrov. ˝Prva faza urejanja vodotokov, vredna 24 milijonov evrov, naj bi se začela izvajati v drugi polovici prihodnjega leta, druga nekoliko pozneje, vsa dela naj bi bila končana v štirih ali petih letih,˝ pravi Bojano. Tudi Alenka Zupančič iz celjske izpostave agencije za okolje (ARSO) je zagotovila, da bodo dela, konkretno odstranjevanje naplavin iz Voglajne in drugih pritokov, začeli še letos, prihodnje leto pa naj bi prišli na vrsto še bregovi Savinje vse od Levca do Tremerij. Ob tem se nekateri bojijo, da voda, ki se bo ob večjem deževju stekala iz očiščenih pritokov v Savinjo, ne bo mogla dovolj hitro odtekati, ker bregovi še ne bodo očiščeni.
