Predlog zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa je pripravila vlada, in sicer - kot je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik - z namenom ohranjanja delovnih mest in zagotavljanja socialne varnosti prebivalstva. Cilj zakona je, ublažiti posledice prihajajoče gospodarske krize prek zagotavljanja pomoči delodajalcem in delojemalcem. Subvencija bo v primeru skrajšanja delovnega časa na 36 ur tedensko znašala 60 evrov na delavca mesečno in možnih dodatnih 15 do 60 evrov na delavca v primeru skrajšanja delovnega tedna še za dodatne največ štiri ure.
Delodajalec bo do subvencije upravičen, če bo izplačeval plače in poravnaval prispevke za
socialno varnost delavcem, za katere bo prejemal subvencijo, poleg tega pa ne bo odpuščal ter ne bo
odrejal nadur ali izplačeval nagrad vodstvenim delavcem in nadzornikom. Zahtevke za dodelitev
subvencije bodo sprejemali na republiškem zavodu za zaposlovanje do 30. septembra, posamezni
delodajalec pa jo bo lahko prejemal največ šest mesecev.
Semolič zagrozil s tisoči protestnikov
Protesta pred poslopjem državnega zbora (DZ), kjer so poslanci razpravljali o predlogu zakona
o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, se je po ocenah Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije (ZSSS) udeležilo okoli 100 njihovih članov. Predlog zakona ne ščiti plač pred
zniževanjem zaradi skrajšanja delovnega časa. Naša zahteva je, da v primeru, ko pride do
skrajševanja delovnega časa in država delodajalcem pomaga, zaščitimo tudi standard delavcev, je
povedal predsednik ZSSS
Dušan Semolič.
|
Če bodo sprejeli takšen predlog, je bolje, da spremenijo naslov zakona v zakon o finančni pomoči delodajalcem. Andrej Zorko, ZSSS, o predlogu, ki je v obravnavi DZ |
|
Predstavniki poslanskih skupin so v razpravi načelno podprli predlog zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ki ga je vlada pripravila, da bi z zmanjšanjem stroškov delodajalcev za plače zagotovila ohranitev delovnih mest. O njegovem sprejemu bo DZ predvidoma glasoval še danes.
"Raje manj dela kot nobenega dela"
S sprejemom omenjenega zakona se mudi, saj je delovni čas skrajšalo že 30 podjetij, je
opozoril
Franc Žnidaršič (DeSUS). Gre za v tem trenutku najbolj sprejemljivo obliko za
hitro pomoč delodajalcem in delojemalcem in za preprečevanje množičnega odpuščanja, je poudaril.
Tiste, ki jim predlog ni všeč, ker bi želeli, da jim država pokrije celotno plačo, pa je zavrnil z
besedami, da
"tega nihče ne dela in tega si žal ne more privoščiti nobena država".
"Bolje je, da se vsem zaposlenim v nekem podjetju za določen čas skrajša delovni čas in ohrani
polna zaposlenost, kot pa da se zmanjša število delovnih mest," je ocenila
Andreja Črnak Meglič (SD). Izpostavila je, da je dogovor med delodajalci in
sindikati nujno potreben za dodelitev pomoči določenemu podjetju.
Opozicija se strinja, toda ...
Predlog so podpirali tudi v opoziciji, vendar z določenimi pomisleki. Zmago Jelinčič (SNS) je izrazil bojazen, da gre za metanje denarja skozi okno. "Zakon bi moral biti zastavljen tako, da bi subvencije, ki jih bodo podjetja prejela v primeru skrajšanja delovnega časa, upoštevali kot brezobrestno posojilo, ki bi ga prejemniki vrnili, ko bi jim spet šlo dobro," je dejal. Jakob Presečnik iz SLS je opozoril, da določbe zakona veljajo le šest mesecev. "Kaj se bo v posameznih podjetjih zgodilo po preteku tega časa?" je vprašal.
