Kot je po seji povedal zunanji minister
Samuel Žbogar, ima vlada sedaj vsa pooblastila, da sporazum podpiše, če bo seveda
na pogajanjih s Hrvaško ostal nespremenjen.
Žbogar sicer ne verjame, da bi do podpisa lahko prišlo že v petek v Bruslju na pogajanjih o
meji, ki bodo potekala vzporedno z medvladno konferenco. Na tej naj bi Hrvaška v pogajanjih z EU
odprla oziroma zaprla nova pogajalska poglavja. Žbogar je izrazil upanje, da bo do podpisa prišlo
čim prej, hkrati pa tudi prepričanje, da veliko pogajanj s hrvaško stranjo ne bo več.
Žerjav odvihral iz DZ in napovedal interpelacijo
Kot je za Kanal A povedal prvak SLS
Radovan Žerjav je protestno zapustil obravnavo predloga, saj se ne strinja s tem,
da arbitražni sporazum Sloveniji nikjer ne zagotavlja stika z odprtim morjem. Za protestni odhod se
je odločil, ker ne podpira tajnosti, v katero so zaviti pogovori o arbitražnem sporazumu ter
hkratnega hvalisanja vlade o velikih dosežkih. Namerava začeti zbirati tudi podpise za
interpelacijo proti ministru Žbogarju, pri čemer računa na podporo opozicije.
˝Stvar politične presoje˝
Vlada je sicer upoštevala poziv poslancev, naj predlog pošlje do 1. oktobra in ga je odboru poslala v obravnavo že včeraj. Ali bo o njem odločal tudi celoten državni zbor, pa je po mnenju premierja Boruta Pahorja "stvar politične presoje".
Dve leti do konca arbitraže
Uradno podrobnosti predloga še vedno ostajajo skrivnost. Po besedah zunanjega ministra Samuela Žbogarja pa predlog upošteva vse bistvene zahteve Slovenije. Temelji na drugem predlogu evropskega komisarja Ollija Rehna . Žbogar je dejal, da zajema načelo pravičnosti, stanja na dan 25. junija 1991 in hkratno reševanja kopenskega in morskega dela meje v celoti. Pri oblikovanju svojih stališč o arbitražnem postopku Slovenija izhaja tudi iz sklepa DZ o zaščiti slovenskih interesov z 18. februarja, je še poudaril.
Vsebuje pa tudi časovnico za odločitev arbitraže, ki je enaka povprečnemu trajanju arbitraže. Ta običajno traja okoli dve leti. Predsednik SDS Janez Janša je namreč v torek vladi javno očital, da v pobudi za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o načinu reševanja spora o meji ne določa roka za sprejem odločitve, s čimer naj bi si Slovenija poslabševala pogajalski položaj.
Že pred zasedanjem odbora za zunanjo politiko pa smo preverili, ali si državljani Slovenije sploh želijo referenduma o Hrvaški ter ali bi tam podprli vstop naše sosede v Evropsko unijo.
