Poslanci podprli družinski zakonik

Za družinski zakonik so glasovali v SD, Zares, LDS in DeSUS (z izjemo Franca Jurše), podprla pa sta ga tudi dva nepovezana poslanca (Andrej Magajna se je vzdržal). Proti pa so bili v SDS, SNS in SLS. Poslanca manjšin sta se glasovanja vzdržala.

Poslanec DeSUS-a Franc Jurša je v razpravi povedal, da imajo v njegovi stranki pomisleke zaradi večinskega odklonilnega mnenja, zato bodo glasovali po svoji vesti. Nepovezani poslanci bodo zakonik podprli, vzdržal se bo poslanec Andrej Magajna.

Ne pristajamo na delitev človekovih pravic
"V LDS zakon nima take podpore, kot bi si jo predlagatelji želeli," je povedal Borut Sajovic. V LDS nasprotujejo kompromisnemu predlogu družinskega zakonika, po katerem lahko istospolni pari posvojijo le otroka svojega partnerja, nimajo pa pravice posvojiti tujega otroka. Pri istospolnih parih trenutno živi okoli sto otrok, ki niso izenačeni z drugimi otroki. "Ta zakon ničesar ne odvzema tradicionalnim klasičnim družinam, ampak le izenačuje pravice. Stereotipov, nepriznavanja, predsodkov ne razumemo, v praksi so ti otroci kaznovani zaradi drugačnosti družine," pravijo v LDS, kjer se bodo glasovanja vzdržali.

Intimnejše poroke, prepoved telesne kazni
Zakonik prinaša kar nekaj novosti, med drugim to, da bo družina po novem tudi skupnost otroka z enim odraslim, ki ni nujno roditelj, prepoveduje telesno kaznovanje otrok, kar bo poleg staršev veljalo tudi za učitelje, vzgojitelje in sorodnike. Po novem bodo poroke parov, a ne istospolnih, manj formalne in intimnejše, tudi brez prič.

Zakonik ureja denimo tudi razmerje med starši in otrokom, določa rejništvo, skrbništvo za otroke in druge osebe, ki potrebujejo posebno varstvo.

Družino definira drugače
Po mnenju Franceta Cukjatija (SDS) družinski zakonik družino definira drugače, kot je bila definirana do zdaj. Opozoril je, da tudi ustava varuje družino, ki je bila v času njenega pisanja opredeljena kot skupnost staršev in otrok. "Zdaj pa tega ni več. Zakonik spreminja pojmovanje, ki je zapisano v ustavi, spreminja ustavno določbo. Menimo, da je to nesprejemljivo," je dejal.

Da je družinski zakonik potreben in dober v večini določil, je menil Jakob Presečnik iz SLS, a v enem delu je za njihovo stranko nesprejemljiv. Kljub pozivom v zakoniku, kot je dejal, ostajajo določbe, ki spreminjajo definicijo zakonske zveze in družine in s tem temeljno posegajo v slovensko družbo, ki je tradicionalno naklonjena družini, zato ga ne bodo podprli.

"V veljavo dajemo koruzništvo"
Sara Viler iz SNS je dejala, da namesto da bi država stremela po urejenem načinu družine in družinskih razmerij, uveljavljamo tako imenovano koruzništvo, in tako se večina podreja interesom manjšine. "Navsezadnje zakon dovoljuje več registriranih izvenzakonskih skupnosti oziroma poleg veljavne zakonske zveze še izvenzakonsko zvezo. Torej, s sprejemanjem take zakonodaje uvajamo poligamijo, čeprav se vedno znova in vsekakor poudarjajo le pravice iz zaščite otrok."

Janez Ribič (SLS) je prepričan, da je sprejetje zakonodaje nujno, a ta mora biti, kot je dejal, "normalna in užitna". "Med tehtanjem o pravicah otrok in pravicah istospolnih partnerskih skupnosti se bomo poslanci SLS vedno postavili na stran otroka. Ministra smo večkrat pozvali, naj razvrednoti pomen klasične družine. V obstoječem zakonu je jasno določeno, da je pomen zakonske zveze v osnovanju družine, predlog pa nasprotno ne določa cilja in smisla zakonske zveze, razen navezanosti partnerjev," je poudaril.

Znano je, da prvotni predlog družinskega zakonika ni imel dovolj podpore med poslanci zlasti zaradi izenačevanja istospolne skupnosti z zakonsko zvezo moškega in ženske. Zato je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predlagalo kompromisni predlog, po katerem istospolni par ne more skleniti zakonske, temveč partnersko skupnost. Skupaj ne moreta posvojiti otroka, lahko pa eden posvoji biološkega otroka drugega.