"Če bi bilo besedilo takšno, kot ga je vlada predlagala, zadolževanja za investicije ni, niti ni zadolževanja za izjemne primere, kot so naravne nesreče. Lahko je primanjkljaj, vendar ga ni mogoče pokrivati z zadolževanjem," je ob razpravi o zlatem fiskalnem pravilu dejala nekdanja generalna sekretarka vlade in članica strokovne skupine pri ni komisiji državnega zbora (DZ) Helena Kamnar.
To bi po njenem mnenju veljalo tudi za občine, ki se, recimo, ne bi smele več zadolžiti za gradnjo vodovoda, ampak bi morale to storiti s prihranki.
Občine brez zadolževanja?
Na Ministrstvu za finance (MF) so potrdili, da bi fiskalno pravilo veljalo tudi za občine, saj "sektor države zajema tudi občinske proračune".
Dodali so, da bi tako morale tudi občine upoštevati "novo zakonsko opredeljeno uravnoteženost proračuna". Ali to torej res pomeni, da ne bo zadolževanja niti za občine, na MF še niso mogli povedati, saj se bodo ustavne spremembe nadgradile z Zakonom o fiskalnem pravilu, ki bo predvidel tudi "ureditev fiskalnega pravila za lokalno raven".
Novomeški župan Alojzij Muhič in mariborski župan Franc Kangler sta se strinjala, da brez investicij ne bo več razvoja v občinah. "Slovenija pa ne bo mogla pobrati denarja Evropske unije (EU), namenjenega regionalnim razvojnim programom," je opozoril Kangler.
Po njegovem mnenju se občine namreč večinoma zadolžujejo za investicije oziroma projekte, ki jih sofinancira EU.
Muhič pa je poudaril, da "država nima nič z zadolževanjem lokalnih skupnosti, saj te same poskrbijo za kredite, ki jih najamejo".
"To ne drži"
Poročevalec strokovne skupine ekonomist Igor Masten pa je dejal, da vso zadolževanje ne bo prepovedano in da ne drži, da se občina za investicije v nobenem primeru ne bi smela zadolžiti.
Pojasnil je, da ima fiskalno pravilo tri elemente. Prvi element je dolgoročna oziroma srenjeročna naravnanost na uravnotežene javne finance, pri čemer se zadolženost ne povečuje.
Drug element je, da morajo znotraj poslovnega cikla v časih ekonomske rasti vsi sektorji države (vključno z občinami) oblikovati presežke, "da se bodo lahko v razmerah podpovprečne gospodarske rasti zadolževali tudi za investicije".
Tretji element pravila pa bo določil izjeme v primeru ekstremnih dogodkov, kot so naravne nesreče ali hude gospodarske krize.
Kamnarjeva je sicer ocenila še, da je do tega, da je sedanji predlog fiskalnega pravila takšen, da ne bi dopuščal nikakršnega zadolževanja, prišlo zaradi nekonsistentnosti: "Zato besedilo še potrebuje nekaj popravkov."
Hkrati je pojasnila, da je trenuten predlog sprememb ostrejši, kot ga zahteva EU, ki pod določenimi pogoji in ko je nujno zadolževanje dopušča.
Poslanci podprli postopek
Poslanci DZ so kljub opozorilom opozicijskih poslancev, da se s spremembami preveč hiti in da ni natančno jasno, kaj fiskalno pravilo prinaša, podprli pričetek postopka za spremembo Ustave RS.
Poziv k prestavitvi odločanja ni uspel, če bi včeraj postopek sprememb zavrnili, pa poslanci o vnosu fiskalnega pravila v Ustavo RS v tem mandatu ne bi več smeli odločati.
Za je glasovalo 70 od 83 navzočih poslancev, predlogu pa so nasprotovali Andreja Černak Meglič, Srečko Meh in Dejan Židan (vsi SD).
