Odpadki. “Inflacijski pritiski bodo prej ali slej povzročili tudi dvig cen odvoza odpadkov,” je opozoril Boštjan Mencinger z bohinjske občine. Višjim cenam se po njegovih besedah lahko izognemo z ustreznim ločevanjem odpadkov, “kar bi na dolgi rok ohranilo znesek na položnicah”. V Bohinju sicer za zdaj ne predvidevajo spreminjanja cen.
V Mestni občini Kranj v prihodnosti zaradi dodatne reciklaže pričakujejo celo znižanje cen odvoza odpadkov. Na kranjski komunali so pojasnili, da letos načrtujejo uvedbo zbiranja odpadne embalaže od vrat do vrat in ločeno zbiranje bioloških odpadkov. V Občini Tržič ne pričakujejo povišanja cen, načrtujejo pa uvedbo posebnih vreč za embalažo in stimulativne ukrepe za občane, ki dosledno ločujejo odpadke.
Problem z dovoljenji IPPC
Cena odvoza smeti bo odvisna tudi od rešitve problema ravnanja s komunalnimi odpadki, ki ga je do konca leta 2012 napovedal okoljski minister Roko Žarnić. Poleg neučinkovitega sistema ločenega zbiranja odpadkov, na katerega že več let opozarja računsko sodišče, mora Žarnić poskrbeti tudi za ureditev odlagališč skladno z IPPC-dovoljenji.
Z izdajanjem okoljevarstvenih dovoljenj za naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (IPPC-dovoljenja), Slovenija zamuja. Rok iz evropske smernice je potekel oktobra 2007. Po Žarnićevih besedah je v upravnem postopku za pridobitev dovoljenj še sedem industrijskih onesnaževalcev in deset odlagališč.
“Kazen za Slovenijo bi lahko znašala tudi tri milijone evrov in 37 tisoč evrov na dan do rešitve problema,” je pojasnil Žarnić. Evropska komisija je namreč februarja vložila tožbo proti Sloveniji, ker ta ni izdala novih ali obnovljenih dovoljenj za industrijske obrate. Sodišče EU za sprejem odločitve v povprečju potrebuje dve leti, tožba proti Sloveniji pa za zdaj ne predvideva finančnih kazni.
Za industrijske obrate bodo postopki za pridobitev dovoljenja predvidoma končani v nekaj mesecih, je povedala Verica Vogrinčič z Agencije RS za okolje. Poseben problem so po njenih besedah odlagališča, “ker trenutno še v marsičem ne izpolnjujejo zakonodaje”. Problem po njeni oceni predstavlja tudi nejasen položaj glede razporeditve in števila regijskih odlagališč. “Nekatera odlagališča ne izpolnjujejo osnovnega merila glede števila vključenih prebivalcev, ponekod primanjkuje odlagalnega prostora za širitev, težave so tudi z izcednimi vodami,” je opozorila.
Odlagališča vzeti občinam
“Največji problem odlagališč v Sloveniji je njihova nestrokovna gradnja, kjer upravljalci vlečejo dobiček, v obnovo pa niso pripravljeni investirati,” je bil ogorčen Vojko Bernard, predsednik organizacije Alpe Adria Green. Po njegovi oceni so prebivalci ob tako slabo zgrajenih odlagališčih izpostavljeni okužbam, njihove nepremičnine pa imajo manjšo vrednost. “Sprejeti bi morali zakon, s katerim bi občinam vzeli upravljanje deponij, ki bi morale tako kot ceste in železnice dobiti status objekta državnega pomena, da bi jih pravilno umestili v prostor,” je predlagal. Umeščanje odlagališč v prostor je problematično tudi po mnenju Andreje Palatinus iz Okoljskega centra. Rešitev vidi tudi v višji ceni komunalnih storitev, “saj bi tako ljudje pazili, da proizvedejo čim manj odpadkov”.
Čistejši zrak, energetska učinkovitost, jedrska varnost
Prioritete. O tem, kaj so najnujnejše naloge ministrstva za okolje, smo vprašali predsednico Focusa, društva za sonaravni razvoj.
Lidija Živčič, predsednica Focusa,
društva za sonaravni razvoj (Foto:
Andraž Sodja)
Onesnaženost zraka. Onesnaženost zraka bi morali zmanjšati s spodbujanjem rabe javnega prevoza, omejevanjem dostopa avtomobilov v mestna središča, preusmeritvijo tovornega prometa na tire ... To bi imelo pozitiven vpliv na zdravje ljudi in kakovost bivanja; ukrepi, povezani s prometom, pa tudi na zmanjšanje hrupa, zastojev ...
Podnebni zakon. Izpeljati je treba proces sprejemanja podnebnega zakona in nizkoogljične strategije. Preprečil naj bi plačevanje kazni Slovenije za nedoseganje ciljev.
Sprejeti PURES II. Pravilnik mora predpisati stroge standarde energetske učinkovitosti za stavbe in opredeliti nadzor. To bi pomenilo malo dražjo začetno investicijo, ki pa se hitro povrne zaradi prihrankov energije. Energetska učinkovitost stavb prispeva k zmanjšanju odvisnosti države od uvožene energije, ustvarja nova delovna mesta in povečuje konkurenčnost gospodarstva.
Jedrska varnost. Potrebna je ustanovitev komisije, ki bi raziskala, kaj se dogaja na Upravi RS za jedrsko varnost in kakšen je njen odnos do Jedrske elektrarne Krško.
