Slovenija
87 ogledov

"Potiho želijo znižati plače vsem zaposlenim"

Slovenija 15.04.13, Andreja Poje, izvrsna sekretarka za ekonomsko podrocje, ZSSS Osebni arhiv
Določilo v predlogu novele zakona o dohodnini, da se olajšave in dohodninska lestvica ne bi več avtomatično usklajevale z inflacijo, pomeni znižanje neto plač in s tem uvajanje kriznega davka, opozarja ZSSS.

Vlada je določilo v predlog po navedbah ZSSS vnesla naskrivaj, saj je to storila po tem, ko je bil ta v javni obravnavi. "Uvaja se t.i. krizni davek, ki smo ga socialni partnerji pri obravnavi nacionalnega reformnega programa že zavrnili kot neprimernega," je na novinarski konferenci danes v Ljubljani dejala izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje.

Vlada, ki je določilo v zakon vnesla po tem, ko je bil predlog v javni obravnavi, želi "s tem manevrom naskrivaj in potiho podtakniti določilo o zniževanju neto plač vsem zaposlenim", pravi Pojetova.

"To je korak v diktaturo enega samega ministra"

Predlog novele, kot je objavljen med gradivi na spletni strani vlade, predvideva odpravo avtomatičnega usklajevanja z inflacijo pri zneskih davčnih olajšav in neto letni davčni osnovi v lestvici za odmero dohodnine. Možnost usklajevanja bi se prenesla v okvir vsakoletnega sprejemanja zakona o izvrševanju proračuna.

Vlada s tem daje ministru za finance absolutno samostojnost, da se sam odloča, ali se bodo olajšave in meje v lestvici uskladile, opozarja Pojetova. "Za moje pojme je to korak v diktaturo enega samega ministra, ki se svobodno odloča o tem, ali bo uskladil meje ali ne," meni.

Vlada predvideva, da se bi v proračun s to spremembo nateklo dodatnih okoli 30 milijonov evrov. V povprečju bi bila dohodnina višja za dva odstotka.

Najbolj prizadeta povprečna družina

Po vladnih izračunih bi bila najbolj prizadeta skupina ljudi, ki mesečno zasluži do dve povprečni plači in je tudi najštevilčnejša (skoraj 95 odstotkov zavezancev), in sicer bi plačevali okoli tri odstotke več dohodnine. Tisti s plačo v višini od dveh do sedmih povprečnih plač bi plačali manj kot odstotek več dohodnine, tisti s plačami v višini nad sedem povprečnih plač, pa okoli 0,3 odstotka več dohodnine.

Po izračunih Pojetove bi po novem oseba s povprečno plačo in enim otrokom glede na podatke za lani plačala mesečno neto 16,50 evra več oz. v celotnem letu 198,10 evra. Oseba s 1000 evri bruto plače in brez otrok bi po podatkih za lani plačala neto 3,60 evra več na mesec oz. 43 evrov v celotnem letu.

Komentarjev 1
  • sweetdogs 21:05 04.julij 2013.

    Sej je raketa tale Andreja ampak naše posojilodajalcee počasi mineva potrpljenje... že zdaj vsako leto živimo za 2 milijarde € na puf. In njih ne zanima kdo je kaj ukradel ampak samo, če bodo posojeni denar dobili nazaj... zaenkrat še ...prikaži več lahko sami kaj spremenimo na bolje. Ne zaigrat te priložnosti!