Slovenija naj bi pisni odgovor na kompromisni predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za način reševanja vprašanja meje predala predvidoma v torek dopoldne. Vzrok za zamudo je požar v stavbi Evropske komisije, ki je izbruhnil v ponedeljek.
Velika trojica za nadaljnja pogajanja
Vodja slovenske diplomacije
Samuel Žbogar je v ponedeljek ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju
kolegom pojasnjeval slovenska stališča in pripombe. Na vprašanje, kako se njegovi sogovorniki
odzivajo na slovenske pripombe, je minister Žbogar odgovoril:
"V glavnem poslušajo, sprejemajo in si želijo, da bi našli neko rešitev." Člani
predsedujočega tria EU v sestavi Francije, Češke in Švedske so sicer na tej točki, ko je Hrvaška
Rehnov predlog sprejela, Slovenija pa predlaga dopolnila, po besedah ministra Žbogarja menili, da s
pogovori o Rehnovi pobudi velja nadaljevati, da je stvar že tako daleč, da velja vložiti še dodatne
napore, da se najdejo kompromisne rešitve.
Kaj je odvzem glasovalne pravice? |
|
7. člen leta 1997 podpisane Amsterdamske pogodbe jo omenja kot možnost sankcioniranja "držav članic, ki resno in vztrajno kršijo načela, na katerih temelji EU". Med temi načeli je tudi vladavina prava, kar naj bi po navedbah hrvaških medijev kršila Ljubljana z blokado Hrvaške. |
Švedska ministrica za evropske zadeve Cecilia Mallmström je zanikala navedbe hrvaških medijev, da bo Švedska, prihodnja predsedujoča EU, Sloveniji odvzela glasovalne pravice. Hrvaški mediji so namreč poročali, da naj bi prihodnja predsedujoča EU Švedska razmišljala o možnosti odvzema pravice glasovanja Sloveniji v EU zaradi Hrvaške.
O reševanju slovensko-hrvaškega spora o meji je ministrica dejala, da Švedska nima nikakršnega načrta B za primer, če se pobuda komisarja Ollija Rehna izjalovi, temveč močno upa, da bo Rehnov predlog, ki ga je Hrvaška že sprejela, izhodišče za rešitev problema. "Nimamo načrta B. Močno upamo na to rešitev," je dejala Mallmströmova.
O možnosti odvzema glasovalne pravice Sloveniji je že sredi aprila pisal hrvaški časnik Večernji list. "Julija predsedovanje EU prevzema Švedska, ki je izrazito naklonjena širitvi, in prihodnji predsedujoči Svetu EU Carl Bildt je neposredno, a jasno, že nakazal možnost uveljavitve 'suspenzivne klavzule', torej odvzema glasovalne pravice Sloveniji," je pisal časnik. V sobotni spletni izjavi je o tem ponovno pisal še en hrvaški časnik, Novi list, in sicer je to možnost omenil kot del enega od scenarijev razpleta slovensko-hrvaškega problema.
|
|
Ivo Sanader Slovenijo poziva k odpravi blokade © EPA |
|
Morebitna politična rešitev spora o meji, h kateri se nagiba Slovenija, ne bi dokončno uredila omenjenega spora, kot bi to bilo v primeru odločitve mednarodnega pravosodnega telesa. Luka Bebić |
|
Hrvaški premier Ivo Sanader je v Zagrebu znova pozval Slovenijo, naj umakne blokado hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. "Šest mesecev, ki smo jih izgubili zaradi slovenske, naj povem, nenačelne blokade – države kandidatke se zaradi dvostranskih razlogov ne blokira –, definitivno ni doprineslo k dobrim okoliščinam in dobrim vibracijam na Hrvaškem. Zaradi tega tudi s te tiskovne konference pozivam slovenski državni vrh, naj opusti blokado, ker nasprotuje dobrososedskim in evropskim načelom," je izjavil.
"Hrvaška že naredila kompromis"
"Slovenija izsiljuje Hrvaško, ko gre za spor o meji, kar je popolnoma nesprejemljivo. Hrvaška
je že naredila kompromis, ko je namesto Meddržavnega sodišča v Haagu podprla evropski predlog, po
katerem bi spor med državama uredila mednarodna arbitražna komisija," pa je dejal predsednik
hrvaškega sabora
Luka Bebić.
"Zakaj se Slovenija izogiba mednarodnemu sodišču? Tudi sam bi se izogibal, če bi vedel, da moji
argumenti ne držijo," je Bebić še povedal v redni mesečni oddaji hrvaškega radia Z Markova
trga, v kateri govorijo o delu hrvaškega sabora.
