Slovenija
6 ogledov

Pozidana več kot polovica obale

Belveder nad Izolo, koprska obala, Izola, Koper Suzana Kos
Nove pozidave. V stometrskem priobalnem pasu zunaj urbanih območij niso več dovoljene. Stanje. V urbanih območjih v Izoli nezazidanih 34, v Kopru 32 in v Piranu 28 odstotkov stavbnih zemljišč.

“Pregledali smo stanje, parcelo za parcelo, in ugotovili, da je pozidane že 62 odstotkov slovenske obale,” je povedal Slavko Mezek , slovenski koordinator mednarodnega projekta Shape, ki so ga izvajali ob finančni podpori programa IPA Adriatic.

“Pripravili smo predloge, kako realizirati zahtevo na novo uveljavljenega protokola o integralnem upravljanju obalnega območja, ki je del Barcelonske konvencije. Ta državam nalaga, naj vzpostavijo stometrski priobalni pas zunaj urbanih območij, v katerem nova gradnja ni mogoča. To je zelo pomembno, če želimo našim zanamcem sploh pustiti kakšen košček nepozidane obale,” je poudaril Mezek. Projekt je namenjen oblikovanju celostnega pristopa za varovanje skupnega dobrega in boljše upravljanje z njim na območju Jadranskega morja.

Največ v Kopru

Slovenska obala je dolga dobrih 46 kilometrov; v sklopu projekta Shape so določili stometrski pas vzdolž celotne njene dolžine in izmerili njegovo površino. Priobalnega pasu je 470 hektarjev; največ, nekaj več kot 221 hektarjev, pripada koprski, 164 hektarjev piranski, skoraj 84 hektarjev pa izolski občini.

Načrti že nastajajo

Prav zdaj Koper in Izola snujeta projekte o tem, kako izrabiti šestkilometrsko območje med mestoma, po katerem zdaj pelje obalna magistralna cesta, in kaj tja namestiti. Pripravljajo se na obdobje, ko bo promet s te obalne ceste stekel skozi predor Markovec. Idejne rešitve pripravlja kar šest skupin arhitektov; predstavili jih bodo maja. V Kopru pa so iz letošnjega proračuna namenili več kot 800 tisočakov tudi za projekt 320-metrskega stolpa, ki bi stal v bližini morja, s katerim bi rad župan Boris Popovič mesto naredil prepoznavnejše. Njegovega komentarja o novem pravnem redu glede pozidav priobalnega pasu nismo dobili.

Protokol začel veljati

A velikim apetitom po zemljiščih zunaj naselij na Obali bo mešal štrene protokol o integralnem upravljanju obalnega območja, ki ga je že ratificiralo dovolj držav, da je začel veljati – Slovenija ga je leta 2009 ratificirala celo prva. Protokol je zdaj del pravnega reda naše države in tudi pravnega reda Evropske unije. “Država mora zato poskrbeti, da bo protokol dejansko zaživel,” je opozoril Mezek.

Lobiji podkupujejo

Na potezi je torej država – stometrski priobalni pas mora določi skladno s protokolom in sprejeti ustrezen predpis. “Glede na naše izkušnje z lobiji, ki jih narava ne zanima, je pričakovati – predvsem v smislu podkupovanja – velike pritiske na uradnike na okoljskem ministrstvu,” je ob tem črnogled Vojko Bernard iz mednarodne okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green. Napovedal je, da se bodo, kot so se borili proti plinskim terminalom, sami borili tudi proti pozidavi obale.

Preberite še komentar z naslovom: Da ne bo le mrtva črka na papirju .

Komentarjev 4
  • titty 11:09 03.marec 2014.

    Bolj kot lisjak si bedak!

  • rompi 08:02 03.marec 2014.

    Pa saj investitorja v megalomanski stolp sploh nimajo v kopru....morda se pa ta denar za projektno do,umentacijo prek posrednikov zliva v kasen privatni zep.

  • Mr.Bean 07:50 03.marec 2014.

    V Kopru, prosim, samo stolpa ne...raje eno lepo, urejeno in prepoznavno 320-metersko plažo!!!!