Pozor, na današnji dan naj bi voznike v smrt zvabljala bela baba

Po pripovedih, ki krožijo med prebivalci Šaleške doline in Koroške, naj bi se v Hudi luknji – ozki soteski med Velenjem in Slovenj Gradcem – že desetletja pojavljala skrivnostna bela baba. Nekateri trdijo, da se prikaže ob cesti kot avtoštoparka, drugi, da se nenadoma znajde na zadnjih sedežih avtomobila. Vsakemu vozniku, ki jo ugleda, pa je skupno to, da nato izgine.

Bela baba

Po najbolj razširjeni različici zgodbe naj bi se bela žena prikazovala v najožjem delu soteske reke Pake. Tam naj bi z dvignjenim palcem prosila za prevoz. Če ji voznik ustavi, izgine.

V drugih različicah se ženska sploh ne pojavi ob cesti, temveč naj bi se nenadoma znašla na zadnjih sedežih avtomobila. Obstajajo tudi pripovedi, da se prikazen prikaže sredi vozišča, kar naj bi povzročilo nevarne situacije v prometu.

Čeprav nekateri trdijo, da naj bi se bela žena v Hudi luknji prikazovala zgolj 9. februarja, to je na današnji dan, etnolog Ambrož Kvartič, ki je raziskoval legendo o beli babi v Hudi luknji, poudarja, da tega datuma sam ni zasledil. Po njegovem vedenju se lahko bela baba v pripovedih pojavi kadar koli.

Huda luknja – prostor, ki rojeva legende

Huda luknja je že stoletja prostor, povezan z bajeslovjem. Gre za jamski sistem nad sotesko reke Pake, "kjer nihče ne živi, saj tam nihče ne more živeti. Je ozka soteska z jamami, ki že tako same po sebi pritegnejo bajeslovne motive. Skozi sotesko pa je speljana nevarna cesta", Kvartič opisuje, zakaj je prav Huda luknja prostor, ki rojeva legende. "Skozi pripoved osmišljamo svoj prostor," razlaga, da odmaknjenost od naselij, nevarna cesta, jame in dramatična pokrajina v Hudi luknji ustvarjajo idealno kuliso za razvoj pripovedne folklore.

Arheološke raziskave so sicer pokazale, da so ljudje tam živeli že v prazgodovini. A kljub temu so že v 19. stoletju zapisi omenjali številne legende o tem območju.

Po nekaterih starih pripovedih naj bi v Hudi luknji ''živel zmaj, ki se je izvalil iz petelinjega jajca,'' razlaga Kvartič. Nekateri verjamejo, da v soteski živijo vile. Spet drugi, da naj bi se v jamah skrival srednjeveški železni vitez, ki čaka na mimoidoče popotnike. V skalnih votlinah naj bi se celo skrivali razbojniki, ponoči pa naj bi se pojavljali duhovi in čarovnice.

Zgodbe o Hudi luknji so se skozi čas prilagajale družbenim spremembam. "Vsaka sprememba v kulturi nekega prostora ustvarja nove pogoje za nastanek novih zgodb," Kvartič razlaga, da je pripovedna kultura eden od načinov, kako ljudje osmišljamo svet okoli sebe.

"Do 19. stoletja je glavna prometna pot iz Šaleške doline na Koroško potekala čez hribe, nato pa so zgradili cesto skozi Hudo luknjo in ta sprememba je spremenila tudi njene zgodbe," Kvartič opisuje, kako se je razvila legenda o beli babi, ki jo poznamo danes. "Cesta je nevarna in po zaprtju železnice med Velenjem in Dravogradom leta 1968 se je povečal promet na njej, s tem pa tudi število prometnih nesreč," pojasnjuje.

Poleg tega ima zgodba o beli babi v Hudi luknji danes toliko različic, ker ljudje zgodbe (pogosto čisto spontano) prilagodimo temu, komu jo pripovedujemo in zakaj. Če bi nekdo želel z zgodbo zabavati družbo, jo lahko pove v prvi osebi, kot da se je zgodila prav njemu: da je štoparko pobral, se z njo celo pogovarjal, potem pa je izginila. V takšni različici zgodba deluje kot urbana legenda za smeh, kot nekaj, s čimer preverjaš, kdo bo nasedel in kdo bo dvomil. Če pa zgodbo pripoveduje zaskrbljena mama sinu, ki je pravkar naredil vozniški izpit, dobi povsem drug pomen. Postane svarilo o tem, da naj bo voznik previden, da naj gleda v ogledala, da je cesta nevarna.

Legenda, ki si jo pripovedujejo mladi, a živi z generacijami

Legenda o beli babi se v Šaleški dolini prenaša iz generacije v generacijo. A zanimivo je, da jo starejši pogosto opisujejo kot zgodbo iz svoje mladosti, medtem ko jo kot aktualno doživljajo današnji dijaki in študenti. Otroci, ki še niso povezani z vožnjo skozi Hudo luknjo, pa zgodbe pogosto sploh ne poznajo. To pomeni, da legenda živi predvsem med tistimi mladimi, ki so z območjem neposredno povezani.

Po ugotovitvah Kvartiča je legenda o beli ženi predvsem del kulture mladih, zlasti tistih, ki se pogosto vozijo skozi Hudo luknjo. "Mladi si takšne zgodbe pripovedujejo, ker prek njih spoznavajo svoj prostor in svoje meje. Pogosto so povezane tudi s prelomnimi trenutki, na primer z opravljenim vozniškim izpitom," za Žurnal24 pojasnjuje, da je na svojem raziskovalnem terenskem delu zaznal primer, ko je mladenič naredil izpit za avtomobil, to pa je proslavil tako, da je preizkusil svoj pogum in se je s prijatelji ponoči zapeljal čez Hudo luknjo ter prvič sam preveril, ali se mu bo bela baba prikazala.

Ambrož Kvartič Saša Kovačič

To po besedah Kvartiča pomeni, da so pripovedi pogosto povezane z odraščanjem, preizkušanjem poguma in raziskovanjem meja: "Grozljiva, mejna, srhljiva, vznemirljiva, tudi nagnusna pripovedna folklora je predvsem stvar mladih ljudi. Zato, ker mladi ljudje šele oblikujejo svojo identiteto, šele iščejo svoje mesto v svetu, šele spoznavajo nenazadnje tudi vprašanja spolnosti ali pa meje, ki jim jih odrasli postavljajo. In pripovedna folklora je zelo dober katalizator za premleti vse to, ko si mlad človek. Mladi ljudje tudi recimo duhove kličejo, zato ker s tem premikajo meje svojega sveta. To jih privlači in odbija hkrati."

Izginjajoči štopar

Legenda o beli ženi iz Hude luknje sicer v svetu ni edinstvena. Je pravzaprav pripovedni tip, ki ga raziskovalci imenujejo 'izginula štoparka' (ang. 'Vanishing Hitchhiker'). Takšne zgodbe so znane po vsem svetu in se pogosto pojavljajo na odmaknjenih ali nevarnih cestah.

Tako podobne pripovedi obstajajo tudi drugod po Sloveniji, na primer v Trnovskem gozdu in na Dolenjskem. Govorilo se je tudi, da se bela baba pojavlja tudi v tunelu Karavanke.

Bela baba pa naj bi strašila tudi pri naših sosedih, v tunelu Učka, se pravi, pod najvišjim vrhom Istre. Tam naj bi prikazen ustavljala kamionarje, ki peljejo čez ta tunel, kar je tudi motiv, ki ga je uporabil Drago Jančar v eni od svojih kratkih zgodb.

Kako bo tretja razvojna os spremenila legendo?

Po mnenju Kvartiča bi lahko tudi prihodnja prometna preusmeritev zaradi tretje razvojne osi spremenila pripovedno podobo Hude luknje. Promet se bo z izgradnjo tretje osi namreč speljal stran od Hude luknje. "To lahko potencialno pomeni, da se naenkrat ne bo več pripovedovalo legende o beli babi. Vsaj ne med mladimi. Tisti, ki so danes mladi, se je bodo še spominjali, dokler bodo živeli. Nove generacije mladih pa več ne bodo vezane na Hudo luknjo za transport v Velenje in potem naprej v Ljubljano ali Maribor, recimo na študij. Kar bo nujno spremenilo pripovedno podobo tega prostora," Kvartič razlaga, da so legendi o beli babi v Hudi luknji morda šteti dnevi.

nika.vajnhandl@styria-media.si