“S takšnim pustnim bogastvom na tako majhnem ozemlju se ne more pohvaliti noben drug evropski narod. Abecede karnevalske industrije pa se šele učimo. Toda v zadnjih petih letih bi lahko govorili o pravem karnevalskem bumu, ki se bo gotovo še razraščal,” pravi etnolog in sociolog kulture Aleš Gačnik s fakultete za turistične študije Portorož – Turistica, s katerim smo se pogovarjali ob bogatem pustnem koncu tedna.
Tudi obujanje karnevalskih parad na Obali in v drugih primorskih krajih razume kot del karnevalskega buma.
Tradicija in sodobnost
Pri karnevalih ga najbolj navdušujejo tradicionalne pustne maske in njihove sodobne karnevalske preobrazbe. “Uživam v družbeno kritični satiri kot svojevrstnemu ogledalu, v katerem se zrcalijo glavni dogodki na lokalni, nacionalni ali mednarodni sceni, ki so lani dražili domačine. Seveda pa so zanimive tudi tiste karnevalske parade, ki v prvi vrsti izpostavljajo karnevalski blišč, razkošje, estetiko,” pravi Gačnik.
Zastrašujoče nad zimo
Hkrati pa opozarja, da tradicionalne maske postajajo vse bolj karnevalske, očiščene tradicionalnih pomenov in vlog, kar je za pustno kulturo slabo. Tradicionalne maske so včasih nosili neporočeni moški, morale so biti grde, zastrašujočega videza, saj so kot takšne imele svojo največjo moč v komuniciranju z onstranstvom. Med primorskimi tradicionalnimi maskami so Gačniku posebno dragoceni škoromati iz Podgrada, liški pustje iz Kanala, vrbiške šjme, pustovi iz Drežnice pri Kobaridu in blumarji iz Črnega vrha nad Nadižo.
17
ogledov
Prava “pustna demokracija”
Karnevalski bum. Družbena satira in razuzdano veselje. Pustna energija ljudi vsako leto večja.
