Pravica do pokopa ni tudi rehabilitacija

Kučan je namreč v odzivu dejal, da sta se z nekdanjim državnim tajnikom Angelom Sodanom velikokrat pogovarjala o tem, "kako se razbremeniti hipoteke, ki je nad nami Slovenci in je povezana z medvojnimi in povojnimi dogodki ter tudi z delovanjem Rimskokatoliške cerkve" . Pri pismu Sodanu iz leta 2001 o prekopu posmrtnih ostankov škofa Rožmana ni šlo za pobudo, temveč za povabilo k skupnemu premisleku, je še poudaril. Nekdanji predsednik države je pojasnil, da je nekdanji državni tajnik prekop povezal s postopkom škofove pravne in politične rehabilitacije. Po Kučanovih besedah to zanj takrat ni bilo in tudi sedaj ni sprejemljivo. "Pozneje stika z Rimskokatoliško cerkvijo glede tega vprašanja nisem imel več," je zatrdil.
 
Kučanu se javna objava pisma zdi nenavadna
Glede javne objave pisma je dejal, da se mu zdi nenavadno, da se je to sploh zgodilo. Prav tako se mu zdi čudno, da osebna korespondenca tako preizkušene diplomacije, kot je vatikanska, ne ostane v arhivih. Pri tem je nekdanji predsednik zatrdil, da "pisma v javnost niso prišla z njegove strani" . Kučan je povedal tudi, da se ob objavi razveljavitve sodbe Rožmanu ni javno oglasil zato, "ker ni v moji navadi, da komentiram sodbe" . Obenem je dejal, da po njegovem mnenju vrhovno sodišče ni razsojalo o škofovi morebitni krivdi ali nekrivdi, ampak je samo razveljavilo postopek iz procesnih razlogov.

Vsebina Kučanovega pisma

Po besedah Kučana pri pismu Sodanu ni šlo za pobudo, temveč za povabilo k skupnemu premisleku . © BOBO

Kot je znano, je v nedeljo RTV Slovenija poročal, da je tedanji predsednik republike Milan Kučan nekdanjemu državnemu tajniku leta 2001 predlagal, naj Vatikan omogoči prenos posmrtnih ostankov nadškofa Gregorija Rožmana v Slovenijo. Prenos Rožmanovih ostankov naj bi Kučan Sodanu prvič predlagal med ustnim pogovorom 6. oktobra 2001 v Ljubljani. V Sodanovem imenu naj bi mu na pobudo pisno odgovoril takratni veleposlanik Slovenije v Vatikanu Karl Bonutti . Po poročanju nacionalke, ki je Bonuttijevo pismo pridobila, je slednji Kučanu odgovoril, da bi bil prenos posmrtnih ostankov na prvi pogled plemenito dejanje, "toda bilo bi kontraproduktivno, če procesa proti škofu iz leta 1946 ne bi prej razglasili za ničnega ". "Bil je nepravičen proces, ker je potekal pred vojaškim sodiščem, ki ni imelo pravice soditi civilistom, še posebno v njihovi odsotnosti. Bil je nepravičen proces zlasti zaradi motivov in brez vsakršnega temelja ," naj bi zapisal Bonutti. Kučan naj bi mu odpisal še istega leta, natančneje 7. decembra. V pismu je zapisal, da spoštuje zavrnitev prošnje, a da želi ponoviti prepričanje, ki ga je Sodanu razložil v osebnem pogovoru. "V korist pomiritve zaradi sporov po že odmaknjenih medvojnih dogodkih bi bilo, če prekopa pokojnega ljubljanskega nadškofa gospoda Rožmana ne bi povezovali s sodnimi postopki, ki še potekajo na ljubljanskem sodišču. Grob v domači zemlji mu gre po našem razumevanju evropske krščanske civilizacije in ta etična zapoved ne more biti odvisna od sodnega razpleta in zato tudi ne povod za kakršenkoli triumfalizem ," je zapisal Kučan.

Škof je sicer pokopan v Lemontu v zvezni državi Illinois v ZDA.