Izbrisani danes nadaljujejo drugi ''teden izbrisanih'', ki se bo po končanem prvem tednu nadaljeval
v celoti aktivistično. Skupina izbrisanih je začela drugi pohod izbrisanih od Portoroža do
Ljubljane, s katerim želijo opozoriti na še vedno nerešen položaj izbrisanih.
Predsednik civilne iniciative izbrisanih aktivistov
Aleksandar Todorović je dejal, da čeprav so nekateri izbrisani iz registra
stalnega prebivališča, niso izbrisani iz registra davčnih zavezancev. Todorović je dejal, da je
somišljenica izbrisanih,
Vesna Lovrenc z Radia Marš, leta 2006 na Davčno upravo RS (Durs) poslala
vprašanje. V njem je zapisala, kako je mogoče, da osebe, ki so bile 26. februarja 1992 izbrisane iz
registra stalnih prebivalcev in še do danes nimajo urejenih dokumentov, obstajajo v drugih
registrih, je dodal Todorović.
Po njegovih besedah je Lovrenčeva avgusta 2006 od generalnega direktorja davčne uprave
Ivana Simiča dobila odgovor, da je davčna uprava davčni register vzpostavila konec
leta 1996. Po uradni dolžnosti pa so bili v davčni register vpisani davčni zavezanci, ki so bili
vključeni v davčnih evidencah republiške uprave za javne prihodke, in davčni zavezanci, ki so bili
vpisani v register imetnikov računov pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in
informiranje, je vsebino pisma še pojasnil Todorović.
Med davčnimi zavezanci, ki so bili vključeni v davčne evidence republiške uprave za javne
prihodke, so bile vse fizične osebe, ki so bile v Sloveniji davčni zavezanci. Nekatere osebe, ki so
bile 26. februarja 1992 izbrisane iz registra stalnih prebivalcev in nimajo urejenih dokumentov, so
obstajale v evidenci republiške uprave za javne prihodke, ker so bile davčni zavezanci, ne glede na
to, da so bile izbrisane iz registra stalnih prebivalcev, naj bi še odgovorili z Dursa.
|
Do četrtka nameravajo priti do Ljubljane. © BOBO
|
Na novinarsko vprašanje, ali omenjeni dopis dokazuje, da izbrisani kot davkoplačevalci obstajajo, sicer pa ne, je Todorović odgovoril, da gre za osupljiv dokument, ki ga je podpisal direktor davčne uprave. "Mi plačujemo DDV, davke in vse ostalo, kadarkoli pa greš po kakšne pravice, pa jih nimaš, saj nimaš statusa," je pojasnil Todorović.
Na vprašanje, zakaj je pismo omenil šele zdaj, je Todorović odgovoril, da je nanj pozabil, saj je imel vmes ogromno drugega dela. "V ankaranski šoli so trije otroci, ki so se rodili po slovenski osamosvojitvi, a statusa nimajo, saj so se rodili 'izbrisani' mami. Ker ne morejo dobiti statusa, je država privarčevala 41 let otroških dodatkov," je še dejal.
Kot je pojasnil, so se danes zbrali na shodu, na katerem želijo izpostaviti tri točke. V torek bodo odšli v ankaransko šolo, kjer bodo socialnim delavcem predali protestno pismo, saj menijo, da bi morali ti pritisniti na državo, da otroci dobijo status. Naslednja točka je Center za tujce Veliki otok pri Postojni, kjer naj bi imeli 60-letnega zapornika, ki naj bi bil zaprt zato, ker nima dokumentov. Dokumente pa so mu nezakonito odvzeli, je še dejal Todorović. Od ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja pa bodo zahtevali, naj zanj jamči. Tretja točka je že omenjeno pismo z Dursa.
