Reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve, se je začelo tako, da je Martin Luther 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve.
"Za nekatere je morda reformacija nekaj negativnega, vendar nam mora biti jasno, da Martin Luther ni želel razkroja v Cerkvi, ni želel nove vere, ampak je želel očistiti takratno srednjeveško učenje od človeških navlak," je pojasnila evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar.
Slovencem pa reformacijo predstavlja predvsem Primož Trubar, ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci. A po mnenju mnogih je najpomembnejše delo tega obdobja pravzaprav Biblija, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastala tudi prva slovenska slovnica, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtala slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.
Zato, upa duhovnica, ljudje menijo, da nam je reformacija "prinesla nekaj lepega, pozitivnega in dostojanstvenega za našo življenje".
"Borimo se za svoj obstoj"
Ob tem prazniku pa se vedno spomnimo tudi položaja evangeličanske cerkve v Sloveniji. V popisu leta 2002 se je v Sloveniji za evangeličane opredelilo 0,8 odstotka vsega slovenskega prebivalstva, za pripadnike drugih protestantskih veroizpovedi pa 0,1 odstotka prebivalstva.
Jana Kerčmar pravi, da se ji zdi, kot da bi bili evangeličani sramežljivi oziroma da marsikateri evangeličan v sebi ne čuti svojega evangeličanstva. "Vendar upam in sem prepričana, da čeprav nas je malo po odstotkih, se je marsikateri evangeličan dokazal kot spoštovanja vreden človek," je še dodala.
