Slovesnosti ob prazniku sta sicer potekali že v petek v Beltincih in v Črenšovcih. V Beltincih je zbrane nagovorila poslanka DZ Alenka Jeraj, slovesnosti pa se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.
Jerajeva je združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ocenila kot enega svetlih trenutkov v zgodovini slovenskega naroda, ko smo stopili skupaj in združili moči in ki bi se lahko končal tudi drugače, če bi vrhovni svet mirovne konference v Parizu sprejel drugačno odločitev.
Dediščina tudi vir navdiha
Pahor je v poslanici ob današnjem državnem prazniku izpostavil, da odločitev o priključitvi Prekmurja ni bila stvar naključja ali pokazatelj posebne naklonjenosti mednarodne skupnosti do Slovencev. Kot je zapisal, je šlo za izraz hotenja Slovencev z obeh strani Mure, hkrati pa tudi zavzetega delovanja prekmurskih rojakov, ki so v pogajanjih uspeli uveljaviti pravico slovenskega naroda do lastne identitete in državne pripadnosti.
Shod v Beltincih na današnji dan leta 1919 v podporo življenju skupaj z drugimi deli slovenskega naroda je neizbrisno zapisan v našem skupnem spominu, je navedel predsednik republike.
"Dejanja takrat živečih velikih prekmurskih mož, njihovo znanje in preudarnost, pogum in neizčrpno delovanje za svobodo posameznika in integriteto naroda so danes del naše skupne slovenske in evropske dediščine ter hkrati naša zaveza za sedanjost in prihodnost. Tako kot je del naše skupne dediščine tudi zgledna tradicija solidarnosti in strpnosti med različnimi verskimi in nacionalnimi skupnostmi Prekmurja," je opozoril.
Po Pahorjevem mnenju je prav ta dediščina tudi vir navdiha in moči ob velikih gospodarskih in socialnih problemih, s katerimi se danes soočata Slovenija in EU. Čeprav so ti problemi zahtevni in zapleteni, niso nepremagljivi, je poudaril. Če bo Slovenija uspela brez odlašanj izvesti dogovorjene načrte, po dolgem času obstaja dovolj utemeljeno upanje, da bo uspešno premagala krizo in odprla novo poglavje vsestranskega razvoja.
Medsebojno zaupanje in spoštovanje, prepoznavanje in spodbujanje dobrih praks ter potrebna politična složnost so krepki in zanesljivi temelji tega uspeha, je še dodal predsednik.
Ozemlje 17. avgusta prepustili civilni oblasti
Ob dnevu družitve prekmurskih Slovencev se vsako leto spominjamo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci po 900 letih znova postali del matičnega naroda. Slovenski prebivalci Prekmurja so se namreč vse do konca prve svetovne vojne razvijali ločeno od ostalih Slovencev in so bili pod močnim vplivom razmer, ki so prevladovale v ogrski polovici Avstro-Ogrske.
Po koncu prve svetovne vojne je Mirovna konferenca soglašala s tem, da Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev dobi ta del ozemlja. Tako je jugoslovanska vojska oblast na ozemlju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo pet dni pozneje, 17. avgusta, prepustila civilni oblasti. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj, kar se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju. Določen del Slovencev danes sicer še vedno živi na ozemlju ob Rabi in je tudi po omenjeni pogodbi ostal na Madžarskem.
Proslava 2010 odpadla
17. avgust je državni praznik, ki pa ni dela prost dan, postal novelo zakona o praznikih, ki jo je DZ sprejel septembra 2005.
Prva državna proslava ob omenjenem prazniku je potekala naslednje leto v Beltincih. Leta 2007 je državna proslava potekala v Murski Soboti, leta 2008 v Gradu na Goričkem, leta 2009 pa znova v Beltincih.
Leta 2010 državne proslave ni bilo, saj je vlada zaradi varčevanja določila, da bo državna proslava ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev le še ob okroglih obletnicah oziroma vsakih pet let. Da pa od takrat ta dan s proslavo vsako leto obeleži vsaj ena od prekmurskih občin.
TO NI NIKAKOR PRAZNIH NAS PREKMURCEV, SAJ GA NITI NE ČUTIMO. TO JE PRAZNIK POLITIČNE ELITE, KI NEKAJ ZBLUZI, SE NAŽRE NAŠE PRISTNE HRANE IN SPIZDI NAZAJ V LJUBLJANO.........sramota