Najbolj ogroženi

Med 22 državami so po ugotovitvah FAO še posebej ogrožene Eritreja, Niger, Komori, Haiti in Liberija. Poleg teh so še "posebej občutljive" države Burundi, Tadžikistan, Sierra Leone, Zimbabve, Etiopija, Zambija, Srednjeafriška republika, Mozambik, Tanzanija, Malavi, Gvineja Bisao, Madagaskar, Kambodža, Severna Koreja, Ruanda, Bocvana in Kenija.

Nemiri, povezani z rastjo cen hrane, so izbruhnili v Egiptu, na Haitiju, v Kamerunu, na Slonokoščeni obali, v Mavretaniji, Etiopiji, na Madagaskarju, Filipinih in v Indoneziji. Zaradi tega se je konferenca, ki so jo začeli organizirati še pred začetkom naraščanja cen hrane, prelevila v krizno srečanje.

Predsednik lakote
Udeleženci, med njimi bo tudi slovenski predsednik Danilo Türk, bodo spregovorili tako o kratkoročnih rešitvah kot novih strategijah za soočanje s posledicami globalnega segrevanja, naraščajočega povpraševanja po biogorivih in ne najbolje stoječem kmetijskem sektorju v večini držav v razvoju. Napovedani prihod predsednika Zimbabveja Roberta Mugabeja je naletel na proteste v Italiji in nezadovoljstvo v mednarodni javnosti. "Je oseba, ki predseduje lakoti svojega ljudstva," je dejal avstralski notranji minister Stephen Smith.

Podvojene cene
Svetovne cene hrane so se po podatkih Svetovne banke v zadnjih treh letih skoraj podvojile. Med vzroki za to se najpogosteje navaja rast uporabe biogoriv, trgovinske omejitve, povečano povpraševanje po živilih v vse premožnejši Aziji, naraščanje števila svetovnega prebivalstva, slabe letine – predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer – ter naraščajoče stroške transporta. Po besedah predsednika SB Roberta Zoellicka se z visokimi cenami hrane spopadata dve milijardi ljudi po vsem svetu, stotim milijonom ljudi v revnih državah pa zaradi krize grozi še večja revščina. Diouf pa meni, da bi morale bogate države občutno, kar desetkratno povečati pomoč za razvoj kmetijstva v državah v razvoju, če naj se zameji rast cen hrane.

Drobiž za dežele v razvoju
Človekoljubna organizacija Oxfam je svetovne voditelje pozvala, naj kot odgovor na prehransko krizo sprejmejo nujen globalni akcijski načrt. Oxfam mednarodno skupnost obtožuje, da za podporo kmetijstvu v državah v razvoju namenja drobiž v primerjavi s podporami, ki jih prejemajo kmetje v bogatih državah na Zahodu. Svetovna banka je pred dnevi ustanovila 1,2 milijarde dolarjev vreden sklad, ki bo pomagal lajšati posledice svetovne krize z visokimi cenami in pomanjkanjem hrane, svojo pomoč kmetijstvu in za hrano pa bo povečala s štiri na šest milijard dolarjev na leto.