Preiskava o gradnji avtocest do leta 2050?

Odreditev preiskovalne komisije o avtocestah so zahtevali vsi poslanci SDS-a, SLS-a in SNS-a ter Franc Pukšič. Preiskava o naložbah v avtocestno infrastrukturo naj bi ugotavljala morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali v postopkih gradnje avtocest in ostale prometne infrastrukture. Sumijo namreč, da so bili postopki politično dogovorjeni, netransparentni in negospodarni ter da sta bila prisotna korupcija in klientelizem. Preiskava bo zajemala celotno obdobje gradnje avtocest.

"Sprememban cestninjenja je bila predvolilna poteza"
Janko Veber (SD) je spomnil, da je v celotnem obdobju prejšnje vlade gradnja avtocest brez ustrezne pravne podlage in pričakuje, "da bo tudi pojasnjeno, zakaj se je celotno obdobje 2004-2008 gradilo avtoceste v nasprotju s sprejeto resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest". Glede na poplačilo obveznosti iz nacionalnega programa, ki se bo zamaknilo vse do leta 2050, je po Vebrovih besedah smiselno v preiskavo vključiti tudi odločitev prejšnje vlade za spremembo cestninskega sistema, zaradi katerega je gradnja avtocest finančno nevzdržna. Pri spremembi cestninjenja je po njegovih ocenah šlo za ozek strankarski interes pred volitvami. Opozoril je še na obširnost preiskave, ki bi lahko glede na obseg gradiva in snovi trajala vse tja do leta 2050.

Poslanska skupina DeSUS meni, da gre pri preiskavi le za nabiranje političnih točk in da bo preiskovalna komisija povzročala le stroške. Do preiskave je bil kritičen tudi Anton Anderlič (LDS), ki se je vprašač, če je DZ z odreditvijo preiskave sam sebi izrekel nezaupnico, saj je od izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest prav DZ potrjeval letne plane gradnje in obnov avtocest ter poročila o izvedenih aktivnostih.

Vrtoglavi zneski gradnje avtocest
Po drugi strani pa največja opozicijska stranka SDS meni, da je preiskava nujna in pomembna, saj naj bi dala odgovor na vprašanje, zakaj je vrednost avtocestnega programa s prvotnih 1,8 milijarde evrov narasla na 11,6 milijarde evrov z zakasnitvijo dokončanja.