V nadaljevanju preberite:
- Pred evroposlanci danes odločanje o GSO označevanju živil
- Živila z manj kot 20 spremembami genoma ne bi bile več označene
- Potrošniške organizacije ostro proti
Članice unije so se maja strinjale, da po novem ne bi bilo treba označevati rastlin, ki imajo manj kot 20 sprememb genoma. Uradni namen zakonodaje, ki rahlja obstoječa pravila, je okrepiti konkurenčnost evropskega agroživilskega sektorja ob sočasnem povečevanju njegove vzdržnosti zaradi odpornejših rastlinskih vrst, ki za rast potrebujejo manj virov. Slovenija je načelno proti omilitvi pravil.
Razdelitev na dve kategoriji
V Evropski uniji je od leta leta 2001 uveljavljena regulativa, ki zahteva, da je na etiketi izdelka navedeno, da vsebuje GSO-je. Zdaj pa so rastline razdelili v dve kategoriji. V kategoriji ena bi bile tiste, ki imajo manj kot 20 sprememb genoma in jih ne bi bilo treba več označevati. V drugo kategorijo sodijo kompleksne nove gensko spremenjene rastline, ki jih je treba še vedno označevati.
Prti skritim sestavinam na krožnikih
Po vsej Evropi proti načrtovani deregulaciji poteka poteka široka kampanja, v katero so vključene evropske potrošniške organizacije. Mednarodna evropska kampanja Skrite sestavine poudarja, da imajo potrošniki pravico vedeti, kaj je v njihovi hrani, zato si prizadevajo za ohranitev obveznega označevanja vseh gensko spremenjenih organizmov na živilih. Lani jeseni so evropske potrošniške organizacije podale zahtevo o jasni označitvi GSO v hrani.
Kampanji se je pridružilo 52 evropskih organizacij, med njimi tudi več slovenskih.
Bolj odporna hrana
Zagovorniki pravic potrošnikov poudarjajo, da je v ozadju nove uredbe pritisk velikanov prehrambne industrije, da bi v hrano spravili novodobne GSO-je, ne da bi potrošniki za to sploh vedeli. Opozarjajo tudi, da so nove genomske tehnike premalo raziskane, zato vpliv na zdravje živali in ljudi ni znan, prav tako ni znan vpliv na biotsko pestrost kulturne krajine.
Zagovorniki medtem poudarjajo, da ima nova uredba z vidika masovne pridelave očitne prednosti. V prihodnjih letih se tako na trgu lahko pojavijo zelenjava, ki bolje prenaša vročino, sadne sorte z večjo odpornostjo na bolezni in zato potrebujejo manj škropljenja ter pridelki, ki stabilnejše rodijo v nestabilnih sezonah.
