“Gradnja kulturnega objekta v obdobju gospodarske krize potrjuje tudi slovensko narodno zavest, ki se je ohranila prav z umetnostjo in kulturnim izročilom,” je ob odprtju malega odra zapisal Jožko Čuk, direktor Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica. Njegova umetniška vodja Ira Ratej pa je ocenila, da gre pri gradnji odra med eno izmed najhujših recesij “za fenomenalen preplet junaštva in norosti, kot v vsaki dobri drami”.
Naložba. Vredna je 2,9 milijona evrov, poleg male dvorane, ki je na zunaj oblikovana kot montažni kontejner srebrne barve, pa vključuje še nekaj obnovitvenih del gledališča. Malo dvorano so zasnovali v arhitekturnem biroju Ravnikar Potokar, zgradilo jo je Primorje.
Za komorne uprizoritve
Dolgo pričakovani mali oder, za katerega je zmanjkalo denarja ob gradnji gledališča leta 1994, so s premiero Jesihovih Grenkih sadežev pravice slovesno odprli sinoči.
Na malem odru se bodo lahko odvijale predstave, ki so prej v velikem prostoru izgubljale svoj naboj. Zapolnil bo dolgoletno vrzel: uprizarjanje sodobnih komornih del, ki zahtevajo manjše zasedbe in intimnejšo atmosfero.
Stavba s samo enim odrom in eno bralno sobo je, kot je pojasnila dramaturginja Tea Rogelj, onemogočala vzporedno nastajanje in odigravanje uprizoritev. Prav tako so dimenzije velikega odra pogojevale oziroma spodbujale scenografske rešitve, ki so preprečevale ali vsaj oteževale gostovanja.
Novogoriški gledališčniki so odsotnost malega odra doslej reševali z vajami in uprizoritvami na drugih lokacijah v mestu in v različnih, bolj ali manj improviziranih prostorih samega gledališča
