Gre za predloga zakona o minimalni plači in sprememb zakona o dohodnini, ki bosta omogočila dvig minimalne plače s sedanjih 460 na 562 evrov neto, kolikor znašajo minimalni življenjski stroški.
Ob današnji potrditvi na vladi bo DZ predloga po nujnem postopku predvidoma sprejemal že na januarski plenarni seji.
Po predlogu, ki ga je ministrstvo za delo prejšnji teden objavilo na spletnih straneh vlade, se bi minimalna plača zvišala na 734,15 evra bruto.
Za delodajalce, ki bi se zaradi dviga minimalne plače lahko znašli v težavah, ki bi lahko vodile v odpuščanja, je predvideno največ dveletno prehodno obdobje. To po besedah državne sekretarke na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anje Kopač Mrak pomeni, da morajo delodajalci minimalno plačo v višini 562 evrov uveljaviti najkasneje do 1. januarja 2012.
V prehodnem obdobju so določeni minimalni zneski, ki morajo biti izpolnjeni. Letos mora tako minimalna plača znašati 520 evrov neto, 1. januarja prihodnje leto 530 evrov, 1. januarja 2012 pa 562 evrov.
"Prevladal je razum do zahtev"
Predlog zakona o minimalni plači je po oceni predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča zagotovo uspeh sindikatov. "V vladi je vendarle prevladal razum do zahtev sindikatov," je povedal in pojasnil, da je to korak, ki je bil nujno potreben za pomoč delavcem, ki imajo resnično nizke plače. "To je majhen korak pri prerazporejanju bogastva v tej družbi v prid delavstva," je ocenil.
Semolič se je dotaknil tudi napovedanih sprememb delovne zakonodaje. "Sindikati bomo tisto, kar bo v prid delavcev, podpirali," je poudaril in dodal, da bodo skušali poiskati razumne kompromise pri problemih, za katere bodo skupaj ocenili, da jih je treba rešiti.
Delodajalci predlogu nasprotovali
Združenje delodajalcev Slovenije je ves čas nasprotovalo takšnemu predlogu zakona o minimalni plači, ki ga je danes sprejela vlada, je poudaril generalni sekretar Jože Smole. Delodajalci so se sicer po njegovih navedbah strinjali, da je treba zvišati neto izplačilo minimalne plače. "Mi smo si ves čas prizadevali in se strinjali, da je potrebno dvigniti neto izplačila minimalne plače, torej ne nasprotujemo, da delavci z najnižjimi plačami dobijo višje neto izplačilo, vendar ne na tak način, kot ga je predlagala vlada," je dejal.
Po njegovi oceni bo 20.000 samostojnih podjetnikov zaradi višje prispevne stopnje dodatno obremenjeno. "Vprašanje je, ali je takšen predlog zakona res pomoč pri razbremenitvi gospodarstva oz. razbremenitvi plač, če ugotavljamo, da bo skoraj za 26 evrov država pri vsaki minimalni plači dobila več kot doslej," je še povedal Smole.
Čaka nas varčevanje
Vlada je po pričakovanjih sprejela program stabilnosti, ki ga bo Slovenija Evropski komisiji poslala 31. januarja in se, kot je povedal finančni minister Franc Križanič, osredotoča zlasti na znižanje javnofinančnega primanjkljaja s prihranki in brez pomembnejšega dviga davkov.
Kot je dejal Križanič program predvideva restriktivno finančno politiko, s katero bomo v naslednjih štirih letih prišli pod tri odstotke javnofinančnega primanjkljaja.
Država bo tako med drugim zniževala mase plač v javnem sektorju pod tisto, ki bi se odvila v skladu s scenarijem brez ukrepov, zmanjševala izdatke za vmesno potrošnjo države, ohranila investicije države na visoki ravni, vendar z zamenjavo načina financiranja v korist sredstev iz proračuna EU.
Poleg tega vlada predvideva ohranjanje socialnih transferjev s sočasnimi ukrepi racionalizacije tega sistema, davčno razbremenjevanje zavezancev z najnižjimi dohodki, širitev prispevne osnove za obračun prispevka za obvezno zdravstveno varstvo na druge dohodke, nadaljevanje pokojninske reforme.
