V Sloveniji se v povprečju letno zgodi med 700 in 800 hujših poškodb pri delu, je razvidno iz podatkov NIJZ za obdobje med letoma 2014 in 2023. "Zabeležene so samo poškodbe pri delu, ki se zgodijo pri opravljanju dela na delovnem mestu, za katerega je oseba zavarovana. V to statistiko niso vštete poškodbe, ki se zgodijo upokojencem pri opravljanju gozdarskih, kmečkih ali drugih del, niti poškodbe oseb, ki poleg redne zaposlitve opravljajo številna dela v svojem prostem času, posebej na kmetijah in se poškodujejo pri teh delih. Bolniške odsotnosti zaradi poškodb in zastrupitev pri delu so med najdaljšimi glede na vzroke po poglavjih Mednarodne klasifikacije bolezni," so pojasnili na NIJZ.
Delodajalec pravi, da ni odgovoren, kako naprej?
Bralec, ki si je pri delu v proizvodnji poškodoval roko, se je znašel v neljubi situaciji. Do poškodbe je prišlo, ko je opravljal delo na žagi. Zaradi narave poškodb so morali zdravniki enega od prstov na roki amputirati. Ko je hotel oddati odškodninski zahtevek, mu je delodajalec odvrnil, da nimajo zavarovanih delavcev. Zdaj se sprašuje, ali mu res ne preostane drugega kot tožba.
"Uveljavljanje odškodnine zaradi poškodbe na delovnem mestu je pravno zahtevno, saj se le redko reši sporazumno oziroma izvensodno. V večini primerov je potreben sodni postopek, ker je sporna vsaj ena predpostavka odškodninske odgovornosti delodajalca. Pogosto delodajalec ugovarja, da ni odgovoren za nesrečo," pojasnjujejo v Zavarovalnici ARAG, kjer obravnavajo čedalje več primerov, povezanih s poškodbami na delovnem mestu.
Nanje se obračajo tako delavci, ki želijo uveljaviti odškodninski zahtevek proti delodajalcu, kot delodajalci, ki se soočajo z regresnimi zahtevki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). "Prav tako pomagamo pri kazenskih postopkih odgovornim osebam delodajalca zaradi domnevnih kršitev varnostnih predpisov in pri postopkih priznavanja ustrezne stopnje invalidnosti oškodovancu pri ZPIZ. Po hujših nesrečah se lahko odgovorne osebe delodajalca znajdejo v kazenskem postopku, pri oškodovancu pa se lahko pojavijo težave pri priznavanju invalidnosti s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), kar vpliva na pravice delavca," pojasnjujejo.
Med primeri, ki so jih obravnavali, omenijo primere poškodb pri padcu z višine, poškodb pri telesnem usposabljanju na terenu, poškodbo noge, ko je čez nogo oškodovanca zapeljal viličar, ter zagotavljanje kritja stroškov odvetnika ter sodnih postopkov policistu, ki je bil poškodovan pri delu.
Poskrbite, da poškodbo ustrezno prijavite
Prijavo poškodbe pri delu je treba urediti elektronsko preko državnega spletnega portala SPOT. "Delodajalec mora nezgodo in poškodbo prijaviti takoj oziroma v najkrajšem možnem času. Če se oddana prijava nanaša na osebo, ki ima urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, bo prijava dostopna osebnemu zdravniku poškodovanca, da izpolni zdravstveni del prijave (poročilo zdravnika). Po določilih Pravilnika o prijavi nezgode in poškodbe pri delu je potrebno prijaviti vsako poškodbo, ki ima za posledico vsaj en dan odsotnosti z dela ali smrt poškodovanca," pojasnjujejo na ZZZS.
Če se odločite za vložitev odškodninskega postopka, je to smiselno uveljavljati po zaključenem zdravljenju, saj je šele takrat znan celoten obseg škode. "Sodni postopki so lahko dolgotrajni in zahtevni, saj običajno zahtevajo mnenja več izvedencev, na primer s področja medicine in varstva pri delu," dodajajo v Zavarovalnici ARAG.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
ZZZS lahko v določenih primerih od delodajalcev izterja denar
V težavah se lahko znajdejo tudi delodajalci. "ZZZS ima skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) pravico in dolžnost, da od tistega, ki je ali naklepoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe, zahteva povračilo škode. Skladno s tem ima ZZZS tudi pravico zahtevati, da delodajalec povrne povzročeno škodo, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani in odrejeni za varnost ljudi," razložijo na ZZZS. "Po določbah 91. člena ZZVZZ obsega škoda vse stroške za zdravstvene in druge storitve ter zneske denarnih nadomestil in drugih dajatev, ki jih plačuje ZZZS. Regresni zahtevek vloži ZZZS delodajalcu praviloma na podlagi dokumentov Inšpektorata za delo ali drugih državnih organov, iz katerih je razviden nastanek delovne nezgode ter okoliščine in vzrokih zanjo."
"V letu 2023 (podatki za leto 2024 so še v pripravi) so bili delodajalcem iz naslova poškodb pri delu posredovani 204 regresni zahtevki v vrednosti 2,4 milijona evrov, od tega je bilo do konca leta 2023 70 zahtevkov že poplačanih, v skupni višini 441.349 evrov," so navedli na ZZZS. "Iz vseh odprtih zahtevkov, ki zajemajo tudi škode iz preteklih let, smo v letu 2023 od delodajalcev zaradi poškodb pri delu izterjali dobrih 1,5 milijona evrov. Glede na dejstvo, da je bilo v tem obdobju zaradi poškodb pri delu pri delodajalcih 16.442 zavarovancev v bolniškem staležu v breme delodajalcev, je omenjenih vloženih regresnih zahtevkov (204) relativno majhno in predstavljajo 1,2% vseh poškodb pri delu."
Kdor ima urejeno zavarovanje za primere uveljavljanja odškodnine zaradi poškodb pri delu, lahko izkoristi možnosti, ki jih to ponuja. "Paketa Varnost in paket Služba vključujeta pravno zaščito v sporih z delodajalcem, pomoč pri uveljavljanju odškodnine, zastopanje v kazenskih postopkih ter kritje sodnih in odvetniških stroškov," pravijo v Zavarovalnici ARAG. "Da obstoji zavarovalno kritje za uveljavljanje odškodnine ali obrambo v kazenskem postopku po sklenjeni zavarovalni pogodbi za zavarovanje pravne zaščite, se mora delovna poškodba zgoditi v času trajanja zavarovalne pogodbe."
Vir: NIJZ
stvar se resi v bodove enostavno. ce nimas zavarovane dejavnosti, se zgodi izbris dejavnosti v registru in vzame dovoljenje.