Pri kartah korupcija, pri operi ne

Po besedah pomočnika predsednika komisije Draga Kosa Bečira Kečanovića je tako pri nakupu vozovnice kot ročne ure sporno to, da je bil denar za njun nakup porabljen iz posebnega sklada Sove, ki takšnim nakupom ni namenjen. Poleg tega je pri nakupu letalske vozovnice sporno to, da je šlo v tem primeru za financiranje dejavnosti drugega državnega organa, kar je po njegovih besedah v nasprotju z zakonodajo. "V obeh primerih je komisija ugotovila, da gre za ravnanje uradne osebe v državnem organu, ki je z zaupanimi finančnimi sredstvi upravljala nenamensko in negospodarno ter s tem omogočila okoriščanje drugim, kar ustreza definiciji korupcije," je dejal Kečanović.

Ni dokaza, da je karto naročil urad predsednika države
Komisija pri pregledu dokumentacije tudi ni našla dokaza, da je nakup karte za zdravilca naročil urad predsednika države, je pa po besedah predsednika komisije Draga Kosa zato nedvoumno to, da je karto plačala Sova in da je zdravilec obiskal predsednika države. Po Kosovih besedah tudi ni mogoče, da bi bil zdravilec tajni sodelavec druge tajne službe (v tem primeru bi namreč Sova povsem legalno plačala njegovo pot), saj bi v tem primeru na Sovi o tem morala obstajati kakšna dokumentacija. "Ker dokumentacije, ki bi govorila o tem, ni, lahko utemeljeno sklepamo, da zdravilec v Slovenijo ni prišel zaradi potreb Sove," je dejal Kos.

Komisija tudi o črnem fondu Sove

Fond je bil le delno "črn". © BOBO

Komisija se je v svojem mnenju izrekla tudi do tako imenovanega črnega fonda na Sovi. Po Kečanovićevih besedah pri fondu ni šlo za povsem črni fond, saj je bil nad porabo sredstev zagotovljen določen nadzor, je pa po njegovih besedah vsekakor šlo za poseben fond, v katerega so se prispevale donacije tuje tajne službe. Po besedah Kečanovića pravilnega finančnega poslovanja tega fonda zaradi njegove zaupnosti niso mogli preveriti, so pa ugotovili, da so bile donacije v skladu z davčnimi predpisi držav, ki so darovale denar.

Spomnimo, da je Drnovšek  že ob izbruhu afere Sove  zanikal, da bi naročil letalsko vozovnico za indijskega alternativnega zdravilca, ki naj bi jo iz črnega fonda plačala Sova. Ob tem pa je tudi zatrdil, da ne ve, kako je potekal njen nakup, in izjavil, da se mora braniti zaradi banalnosti, kot je letalska vozovnica, medtem ko bodo drugi razdejali državo.

Korupcijo je po mnenju komisije zaslediti tudi pri financiranju programa Slovenske matice. Ta je januarja vložila predloge za 14 projektov, a je razpisna komisija na ministrstvu za kulturo ugotovila, da se vse, razen treh, zavrže kot nepopolne. Marca je tajnik matice in njen glavni urednik Drago Jančar ministru za kulturo Vasku Simonitiju poslal dopisa, v katerih prosi za izredno financiranje mimo razpisa v višini 110.000 evrov. Minister Simoniti je nato odredil prerazporeditev sredstev med proračunskimi postavkami ministrstva za kulturo. Strokovna komisija za izbiro programov je sicer protestirala, toda omenjena količina sredstev, ki je bila namenjena za javni razpis, je šla v posebni fond, s katerim razpolaga minister za kulturo.

Kosova komisija je sicer ugotovila, da je minister pooblaščen za sprejemanje tovrstnih odločitev, vendar je bila ta odločitev nesporno povezana z njegovim sklepom, da čeprav so bili projekti Slovenske matice v postopku javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz proračuna leta 2007 zavrženi, mimo javnega razpisa zagotovi sredstva za njihovo sofinanciranje.

Pri obnovi opere ni bilo korupcije

Pri obnovi ljubljanske opere po mnenju protikorupcijske komisije ne gre za korupcijo. © BOBO

Komisija je poleg nakupa kart sprejela tudi mnenje glede obnove Opere. Po mnenju komisije pri prenovi Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet ni šlo za korupcijo. "Na prvi pogled se zdi, da v zadevi obstaja očiten konflikt interesov, vendar ga naša komisija ni mogla potrditi. Težava je v tem, da oseba, ki je sklenila pogodbo z ministrstvom za kulturo, ni dobila statusa javnega uslužbenca, kar pomeni, da ni mogla kršiti kodeksa ravnanja javnih uslužbencev. Kodeks namreč velja le za javne uslužbence, ne pa tudi za tiste, ki z državnimi organi sodelujejo na podlagi obligacijskega zakonika," je dejal Kos. Po Kosovih besedah bodo zato v prihodnjih dneh na ministrstvo za javno upravo poslali pobudo, po kateri bi vsi državni organi v pogodbe, ki jih bodo sklepali z zasebnimi pogodbenimi partnerji, vstavili tudi določbo o prepovedi konflikta interesov.

Kot je znano, je ministrstvo za kulturo za pomoč pri obnovi opere najelo zunanjega sodelavca (direktorja podjetja Bonum), ta pa je bil hkrati tudi član komisije, ki je na razpisu izbirala najugodnejšega ponudnika. Komisija je nato kot najugodnejša ponudnika izbrala podjetji SCT in Vegrad, ki sta kot delnega zunanjega izvajalca izbrala prav Bonum.