Njihov namen je, da se prestrašimo in utihnemo, a ne bomo se vdali, je v torek samozavestno, a z grenkim priokusom odmevalo iz tožilskih in sodniških vrst.
Ko beseda nanese na kolateralno škodo, ki jo bombni in eksplozivni atentati povzročijo v otroških in dnevnih sobah njihovih družinskih hiš, se omehčajo tudi trmasta sodniška in tožilska srca.
“Da, strah nas je,” priznavajo, ko ugasnejo kamere in mikrofoni. Z dilemo se spopadajo vsakič, ko sestavljajo obtožnice, pišejo in izrekajo sodbe zoper morilce, pedofile, pretepače, ki jim v pisarno izza rešetk pošljejo opozorilna sporočila.
Ali naj se pritožijo zoper oprostilne sodbe najhujših kriminalcev ali naj pred eksplozijami in ugrabitvami obvarujejo svoje otroke?
Grožnje
Nihče ne verjame, da si tarčo narišem na hrbet vsakič, ko po izreku obsodilne sodbe zapustim sodišče, že dolgo tarna eden dolgoletnih slovenskih sodnikov. Zadnja leta neha trepetati šele, ko zaklene domača vrata, čeprav obsodi le, ko ima dovolj dokazov. Zato zahteva višjo plačo, zaradi premalo izplačane plače pa tudi toži državo. Od včeraj dalje bo zahteval tudi varovanje že ob prvem grozečem pismu.
Potencialni zapornik potrebuje največ 30 evrov in par minut, da odstrani sodnega sovražnika. V ponedeljek dopoldne so zvišanju sodniških plač zeleno luč prižgali ustavni sodniki, že zvečer je nekdo sprožil eksplozijo.
Na sodiščih že pobirajo stave: Čez koliko mesecev bo za državo cenejše policijsko varovanje sodnikov ob izreku vsake sodbe, kot pa atentati nanje?
