"Prihaja vrhunec vročinskega vala, možni temperaturni rekordi"

"Prihaja vrhunec vročinskega vala. Možni temperaturni rekordi v Zagrebu in Splitu," svarijo pri Index.hr.

Za številna evropska območja so v veljavi opozorila Meteoalarma, ki so večinoma oranžna, pred veliko toplotno obremenitvijo v Sloveniji svari tudi Agencija RS za okolje: "Sredi dneva in popoldne bo predvsem na Primorskem velika toplotna obremenitev."

Arso

Na Hrvaškem, kjer se v teh dneh nahaja tudi veliko Slovenk in Slovencev, pa se je vročinski val začel z rdečim opozorilom za širše območje Reke in se bo nadaljeval z rdečim opozorilom za celotno obalo. "Na celini bo v veljavi oranžno opozorilo Meteoalarma. Oranžni meteoalarm, ki označuje nevarno vreme, je za nedeljo razglašen za osiješko, zagrebško, karlovško, gospiško, kninsko, splitsko in dubrovniško regijo," opisujejo pri Index.hr. 

Vreme pri južnih sosedih   

Po napovedi DHMZ bo po vsej Hrvaški prevladovalo sončno in vroče vreme, ponekod tudi zelo vroče. Zvečer se na skrajnem severu pričakuje mestoma zmerna oblačnost. Najnižja jutranja temperatura bo med 14 in 19 °C, na Jadranu med 21 in 27 °C. Najvišja dnevna temperatura bo od 32 do 37 °C, v notranjosti Dalmacije tudi do 39 °C.

Profimedia

Tudi v Sloveniji sončno in vroče

"Danes bo sončno in vroče. Jutri bo občasno zmerno oblačno, pihal bo veter vzhodnih smeri. Vročina bo prehodno nekoliko popustila," so zapisali na Arsu. 

V Vipavski dolini in na Krasu bo pihala šibka burja, najvišje dnevne temperature bodo od 32 do 35, na Goriškem in v Vipavski dolini do 38 °C: "Ponoči se bo oblačnost od severa prehodno povečala. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem burja."

Jutri bo povečini sončno, le v notranjosti občasno zmerno oblačno: "Pihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka do zmerna burja. Jutranje temperature bodo od 16 do 20, na Primorskem okoli 24, najvišje dnevne od 27 do 30, na Goriškem in v Slovenski Istri do 34 °C."

Profimedia

V torek in sredo bo pretežno jasno in postopno spet bolj vroče.

Kakšna je srednjeročna napoved in kdaj bo predvidoma konec vročinskega vala lahko preberete TUKAJ. 

Koga  lahko vročina najbolj prizadene?

"Vročina lahko prizadene vse prebivalce. Nekatere skupine prebivalcev pa so še posebej/še bolj občutljive," opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). To so:

• starejši, otroci, nosečnice
• bolniki: bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu in na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. osebe s  srčno žilnimi obolenji , obolenji dihal, osebe s sladkorno boleznijo, osebe z obolenji ledvic, osebe z duševnimi motnjami, nepokretni, bolniki z drisko, bruhanjem, povišano telesno temperaturo; na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
• prebivalci s socialno-ekonomskimi problemi: ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani, prebivalci, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov),
• prebivalci, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom iz okolja: npr. onesnaženemu zraku, imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavci, ki delajo na prostem, rekreativni športniki, popotniki, begunci),
• prebivalci mest: vročinski valovi so še posebej intenzivni v urbanih območjih zaradi zamenjave  vegetacije z asfaltom in betonom, ki spremeni tokove sevalne energije in zmanjša površinsko vlago; zaradi sprememb prizemnega zračnega toka zaradi zapletene geometrije ulic in zgradb ter zaradi proizvodnje antropogene toplote. Te spremembe ustvarjajo temperaturno razliko med mestnim in podeželskim okoljem, kar imenujemo učinek mestnega toplotnega otoka. Urbana območja podnevi vsrkajo toploto, ponoči pa jo počasi sproščajo in ogrevajo zrak, kar preprečuje okrevanje človeškega telesa po dnevni izpostavljenosti visoki vročini.

Kakšne težave povzroča vročina?

Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa, poudarjajo na NIJZ:

• dehidracijo,
• kožne izpuščaje
• vročinske krče
• vročinsko izčrpanost
• omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti
• vročinsko kap,
• poslabšanje obstoječih bolezni.

Kako lahko preprečimo težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine?

Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto, so jasni na NIJZ:

• zmanjšamo izpostavljenost vročini tako, da se umaknemo v senco, v naravo ali v hladnejše prostore,
• zmanjšamo nastajanje toplote z omejitvijo fizične aktivnosti. Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure. Uživamo »lahko hrano«, v  manjših obrokih,
• telesu omogočimo odvajanje toplote s pravilno izbiro oblačil ter zadostnim uživanjem tekočin,
• pomagamo drugim:
• nekateri ljudje so bolj ogroženi. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri njih,
• NIKOLI ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu,
• v primeru pregretja osebo umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo. Nezavestnemu ne dajemo tekočine. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.
• ne pozabimo na zaščito pred  soncem. V času njegove največje moči (med 10. in  17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30. S kremo zaščitimo kožo, ki ni pokrita z oblačili (npr. obraz, uhlji, hrbtišča rok).
• v vročini se hrana hitreje pokvari. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo in pravilno ravnanje s hrano.
• zdravila shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.
• Spremljamo napovedi in opozorila preko sredstev javnega obveščanja.

dezurni@styria-media.si