Primanjkljaj države je bil v lanskem letu 1,2 odstotka BDP, oziroma za 0,2 odstotni točki manj od prejšnjih izračunov.
Po podatkih državnega statističnega urada (Surs) se primanjkljaj države v zadnjih letih
zmanjšuje. V letu 2006 je bil tako po novi oceni 366 milijonov evrov, kar je 1,2 odstotka bruto
domačega proizvoda (BDP), ob koncu tega leta pa se bo po napovedih finančnega ministrstva še
znižal in naj bi bil 188 milijonov evrov oziroma 0,6 odstotka BDP.
Nižji primanjkljaj zaradi dohodnine
Tokratni izračun primanjkljaja za lansko leto je nižji od prejšnjih izračunov, ki
so državni primanjkljaj ocenili na 1,4 odstotka BDP. Po podatkih Sursa je glavni razlog zmanjšanja
primanjkljaja za leto 2006 povečanje obračunske vrednosti prihodkov države od davkov na dohodke in
premoženje, predvsem od dohodnine, v manjšem obsegu pa tudi od davka na dobičke družb.
Primanjkljaj se znižuje od leta 2003
|
|
|
Da bi lahko v letošnjem letu Slovenija beležila 0,6-odstotni primanjkljaj, bi
morala država v drugi polovici leta zmanjšati izdatke za vlaganja. © BOBO
|
| |
Primanjkljaj države se tako v zadnjih letih hitro znižuje. Medtem ko je bil leta 2003 2,7
odstotka BDP, se je v letu 2004 spustil na 2,3 odstotka BDP, v letu 2005 na 1,5 odstotka BDP in
lani na omenjenih 1,2 odstotka BDP. Da bi dosegli napoved finančnega ministrstva o 0,6-odstotnem
primanjkljaju v letu 2007, bi morala država po besedah
Andreja Flajsa
iz sektorja za nacionalne račune pri državnem statističnem uradu v
drugi polovici leta bistveno zmanjšati obseg izdatkov za vlaganja, in sicer na vseh ravneh, tudi
lokalni. Kljub spodbudnim podatkom o državnem primanjkljaju pa manj ugodno sliko kažejo podatki o
primanjkljaju s tujino. V letošnjem drugem četrtletju je bil ta primanjkljaj 310 milijonov evrov
oziroma 3,6 odstotka BDP, medtem ko je Slovenija v enakem obdobju lani beležila 88 milijonov evrov,
oziroma 1,1 odstotka BDP presežka.
