Neravnovesje krepi strah, da se bo že tako omajano zaupanje vlagateljev v dolar še zmanjšalo, kar bi se poznalo na prometu z dolarskimi obevznicami. V tem primeru bi se centralna banka (Zvezne rezerve) skoraj zagotovo odločila za dvig obrestnih mer, to pa bi spet lahko podžgalo inflacijo.
Pojavljajo se tudi skrbi glede pokritja primanjkljaja - z zmanjšanjem vladnih izdatkov ali dvigom davkov - med hudo recesijo.
Primanjkljaj je povečal velik obseg sredstev, ki jih je vlada namenila za boj proti recesiji in finančni krizi, ter padec davčnih prihodkov, kar je posledica gospodarske krize. Velik dejavnik so tudi izdatki za vojni v Iraku in Afganistanu.