˝Prav zakričala sem za njim: prodaj mi časopis!˝ razlaga sodelavka, ki je na Miklošičevi ulici od brezdomca želela kupiti Kralje ulice. Časopis ji je ponudil sam; dala mu je evro, kolikor časopis stane, a je hotel več.
Dala mu je 1,20 evra, pa spet ni bilo dovolj. ˝Vrni mi denar ali mi daj časopis,˝ se je odločila, nazaj pa dobila – denar. To je edini tovrstni razplet od skupaj petih podobnih primerov, ki jih poznamo v redakciji.
˝S fantom sva sedela v lokalu ob Ljubljanici, ko je s Kralji ulice pod roko pristopil mladenič in vprašal, če ga kupim. Dala sem mu tri evre, on jih je vzel in odšel, ne da bi mi dal časopis,˝ pripoveduje bralka.
Prva številka. Izšla je junija 2005 pod vodstvom Združenja za socialno pedagogiko. V treh ponatisih so natisnili 2.800 izvodov, v prodajo se je vključilo 62 brezdomcev. S tretjo številko so začeli prodajo tudi v Mariboru in Celju. Ustanovitev društva. Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice so ustanovili septembra 2005.
˝Čez nekaj minut je prišel drugi; časopis je ponudil fantu in omenil, da bi jedel palačinke, ki so jih prodajali v bližini. Dobil je nekaj evrov in odhitel. S fantom sva ostala brez besed – in brez časopisa.˝
Od preostalih dveh primerov neuspešnih nakupov se je eden zgodil v Šentvidu, drugi pa v Maximarketu.
O težavi na sestankih
V Društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice težave ne zanikajo. ˝Zavedamo se, da nekateri prodajalci kršijo pravila prodaje, o čemer nas opozarjajo tako nekateri kupci kot tudi prodajalci sami,˝ pravijo in dodajajo, da se trudijo za čim boljšo komunikacijo, prodajalce tudi spremljajo na terenu, enkrat do dvakrat na mesec pa imajo sestanke prodajalcev, ki jih vodi izvoljeni predstavnik prodajalcev ob podpori zaposlenega.
Med perečimi problemi, ki jih obravnavajo, je tudi neprodajanje časopisa. Brezdomec, ki želi prodajati časopis, podpiše, da sprejema pravila prodaje, ki mu jih v društvu podrobno predstavijo.
˝Če povzamemo: časopis naj prodajajo čim bolj nevsiljivo in naj upoštevajo želje kupcev, pri tem pa ne smejo biti pod vplivom opojnih substanc,˝ pravijo v društvu. Prodajalec v drugi fazi dobi izkaznico s fotografijo, imenom in priimkom, ki naj bi jo nosil na vidnem mestu.
Nakup le pri prodajalcu
Časopis izide vsak prvi delovni dan v mesecu v nakladi do deset tisoč izvodov. Iz tiskarne ga pripeljejo praviloma trikrat v časovnih zamikih, ki so odvisni od prodaje.
Časopis je mogoče kupiti izključno pri naših prodajalcih, pravijo v društvu, ti pa ga prevzamejo v distribucijskem centru in zanj plačajo 50 centov na izvod, kar je polovica prodajne cene. To velja le za tekočo številko; za starejše izvode plačajo 25 centov in jih prodajajo po 50 centov.
Časopis je mogoče kupiti tudi na sedežu društva, a le izjemoma: ˝Glavni namen časopisa je spodbujanje ljudi v stiski, da si sami olajšajo položaj, tako da sodelujejo pri ustvarjanju časopisa ali pri prodaji,˝ poudarjajo.
