Ljubljana. "Mladi se bojijo, da zanje ne bo nobene pokojnine. Seveda bo pokojnina. Na mladih pa je, da ne bo prenizka, ker visoka ne more biti. Že zdaj ni visoka. Sistem ne bo propadel, ker ne sme. Ne moreš kar mirno čakati, češ zdaj dobim 800 evrov, potem bom pa 400. To ni dovolj, če si se privadil na 800 evrov. Več kot polovico plače pa sistem ne bo mogel dajati," pravi poznavalec pokojninskega sistema Dušan Kidrič. Tudi ekonomist Sašo Polanec je prepričan, da bo sistem zdržal, saj si propada ne more privoščiti nobena koalicija. "Če bo kdo ogrozil status upokojencev, bodo ti uniformno glasovali za stranko, ki bo rešila njihov status in bi ta takoj dobila 30 odstotkov," je prepričan Polanec. To pa je, za primerjavo, toliko, kot je na zadnjih volitvah dobila zmagovalna SD. Polanca pa skrbi, da upokojenska populacija, ki je zelo močna, mladim zaradi dviga prispevnih stopenj ne bi odrekla pomembnega dela dohodka. Projekcije: slabePo projekcijah bi bila kritična leta ali okrog leta 2002 ali pa okrog 2030. V kritičnih letih, pravi Polanec, bi pokojnine povzročile do sedemodstoten proračunski primanjkljaj. "Odvisno, kako se bo obnašala generacija baby boom. Analize kažejo, da se večina upokoji takoj, tisti, ki se lahko predčasno, pa celo predčasno," ugotavlja Polanec. Kidrič pravi, da naj bi se razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci približalo ena proti ena. "Prebivalstvo se še hitreje stara, pričakovana življenjska doba se povečuje," pravi Kidrič, a dodaja, da projekcije predpostavljajo, da ne bo nobene spremembe politike, kar pa je za tako dolgo obdobje malo verjetno.
Pokojnina. Poenostavljen način izračuna pokojninske osnove je sledeč:ob bruto plače odštejte prispevke (teh je 22,1 odstotka),dobljeni znesek pomnožite z 0,81, saj se obračuna povprečna, 19-odstotna dohodnina. Dobili ste pokojninsko osnovo. Zdaj pa jo pomnožite še z 0,725 in dobljeno pomnožite še z 0,8, kolikor trenutno znaša valorizacijski količnik. Te za pretekla leta vsako leto določi minister za delo. Rezultat je približek vaše pričakovane pokojnine. Kdaj bodo Slovenci tako kot Švedi izvedeli, kakšna pokojnina jih čaka?odstotkov povprečne neto plače znaša povprečna starostna pokojnina. Ljubljana. Za namišljenega bralca smo želeli izvedeti, kakšno pokojnino bo imel. Na ministrstvu za delo in na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) nam za 30-letnika z deset let delovnih izkušenj in povprečno plačo niso mogli povedati, kakšno pokojnino lahko pričakuje, če bo še naprej prejemal povprečno plačo.Znan le datum, znesek nePojasnili so le, da se bo lahko upokojil leta 2038, ko bo dopolnil 40 let delovne dobe in da bo njegova pokojnina 72,5 odstotka pokojninske osnove. Ta se določi glede na najugodnejše 18-letno zaporedje plač. Ker inflacije za tako dolgo obdobje ni mogoče napovedati, višine pokojnine ni mogoče izračunati, so nam pojasnili. Po zelo poenostavljenem izračunu (pojasnjujemo ga v okvirju) bi nekdo, ki na mesec dobi okrog 1.100 evrov, dobil dobrih 500 evrov pokojnine. Upoštevali smo povprečno plačo 1.405 evrov bruto in 909 evrov neto. Da smo dobili 1.100 evrov, smo k neto plači smo dodali še 200 evrov prevoza, prehrane in materialnih stroškov. Država skriva karte"Država ne da ljudem jasno kart na mizo. Kdaj se boš upokojil in koliko bi bila tvoja pokojnina, lahko izveš šele, ko izpolnjuješ pogoje. Da pri vsej informatiki ne morem iti na ZPIZ in vprašati, kdaj lahko grem po veljavni zakonodaji v pokoj in kakšno pokojnino lahko pričakujem, težko razumem. Vsi nekaj plačujemo v neko črno škatlo in nihče točno ne ve, kaj bo ven padlo," je kritičen Miroslav Ekart, predsednik uprave pokojninske družbe Prva. Hočemo oranžno ovojnico!Na Švedskem poznajo tako imenovano oranžno ovojnico, v kateri država vsem zaposlenim vsako leto sporoči, kakšna je njihova pričakovana pokojnina. "Zdi se mi ne samo potrebno, ampak bi morali to zahtevati. Vsako leto bi moral vsak zavarovanec dobiti razumljivo napisano, ne v uradniški latovščini, toliko ste stari, toliko imate pokojninske dobe, po zdajšnji zakonodaji boste šli lahko v pokoj takrat. Če ne boste izboljšali plače, vam bo zdajšnja plača takrat prinesla toliko. Če pa mislite, da bo to premalo, imate take možnosti ," meni izvedenec za pokojninske sisteme Dušan Kidrič. "Mogoče kdo ne bo v celoti razumel, ampak vseeno. Prvič, ne bo rekel, nič ne bo. To ni res. Drugič, ne bo pričakoval, da bo dobil veliko, ampak bo imel neko predstavo. Lahko reče, dobro, ne bom zadovoljen, če bom dobil samo toliko. Zato se pripravljen že takoj nekaj narediti, lahko malo, ampak takoj," še dodaja Kidrič. Tudi ekonomist Sašo Polanec meni, da bi oranžna ovojnica pomirila mlade, ki razmišljajo, da za njihove pokojnine ne bo nič.
Ljubljana. Pri pokojninskih varčevanjih je važno, koliko in kako dolgo varčuješ. Na koliko težko vplivaš, na kako dolgo pa lahko, pravi Dušan Kidrič. Miroslav Ekart iz Prve ugotavlja, da se mladi za pokojninsko varčevanje bistveno premalo odločajo. Večina je takih blizu upokojitve, takrat pa z majhnimi zneski ne moreš veliko privarčevati, opozarja. "Nekdo, ki bo varčeval 40 let, bo na začetnih 30 evrov 40-krat dobil letne obresti, po 20 letih pa 5-odstotne obresti, ki niso optimistične, presegajo vplačila," pojasnuje Ekart. Dodaja še, da je povprečna premija 50 evrov, povprečno stanje na računu pa 2.500 evrov, kar zadošča za pet izplačil po 500 evrov. J. Z.
