Protest za pravično mejo

	Nikoli ne bomo pristali, da bi se Slovenija odrekla neomejenemu dostopu na odprto morje. Marjan Podobnik, Zavod 25. junij

Po protestu pred državnim zborom, ki se ga je udeležilo kakih petdeset ljudi, so se nato z avtobusi odpravili še proti hrvaški ambasadi. Protest je pripravil Zavod 25. junij, ki ga vodi Marjan Podobnik , pozivu k udeležbi se je pridružila Civilna družba Slovenije za pravično mejo s Hrvaško, udeležbo pa je napovedal tudi vodja SNS Zmago Jelinčič .

Med udeleženci in govorci je bil tudi Joško Joras, ki je poslance pozval, naj ga ne pustijo na cedilu, Podobnik pa je poudaril, da je ključno izhodišče pri vprašanju meje s Hrvaško neomejen dostop do odprtega morja in celovitost Piranskega zaliva. Podobnik je poudaril tudi, da smo slovensko ozemlje dolžni ohraniti zaradi svojih prednikov. "Nimamo pravice, da prepustimo dele slovenskega morja in ozemlja tuji državi," je dejal in poudaril, da shod ni naperjen proti nikomur, ne proti vladi ne proti opoziciji, temveč je shod "za".

Organizatorji so za shod pripravili pano, na katerem so vsa imena 90 poslancev, ob vsakem pa oznaka, kdo je za ali proti temu, da se "o slovenskem ozemlju in morju nima nihče pravice pogajati in da to ne more biti predmet mednarodne arbitraže ali razsojanja mednarodnega sodišča".

25. aprila srečanje na Reki
O meji s Hrvaško oziroma natančneje o vladnih izhodiščih za reševanje vprašanja meje s Hrvaško pred tretjo stranjo bo sicer danes razpravljal parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Izhodišča bodo služila za razpravo mešane skupine mednarodnih strokovnjakov, ki bo pripravila pravni okvir za reševanje vprašanja meje, in sicer 25. aprila na Reki.

O meji s Hrvaško bo danes razpravljal tudi odbor za zunanjo politiko. © BOBO

Premier Janez Janša , ki je s predsedniki in poslanci koalicijskih strank na predlog SLS v sredo govoril tudi o odnosih s Hrvaško, je po pogovorih poudaril, da glede izhodišč "ni enotna samo koalicija, ampak je enoten praktično cel slovenski parlamentarni prostor". Tri ključna izhodišča so, da se upošteva stanje, kakršno je bilo na meji 25. junija 1991, da se odloča o celi meji oziroma o vseh spornih točkah na meji, ne samo na morski, kakor je predlagala Hrvaška, in da "v primeru, če ta predlog (vendar to ni edina možnost) predložimo meddržavnemu sodišču v Haagu, izhajamo iz načela pravičnosti".