Prvi resni padec vladajoče stranke

Če bi bile volitve jutri, bi zmago slavila SDS, kažejo rezultati raziskave javnega mnenja, ki jo je Mediana izvedla za Delo.

Na vprašanje, za katero stranko bi najverjetneje volili, če bi bile volitve jutri, je 23,6 odstotka od 710 sodelujočih v poizvedbi, ki je trajala od 7. do vključno 10. avgusta, odgovorilo, da SDS, kar je dobro odstotno točko več kot julija (22,3 odstotka). Približno za enak delež se je zmanjšala podpora Gibanju Svoboda, ki bi jo tokrat izbralo 22 odstotkov vprašanih (julija 23 odstotkov).

Boljši izid kot pred enim mesecem sta imeli manjši koalicijski partnerici – SD bi obkrožilo 6,6 odstotka respondentov (julija 5,6), Levico pa šest odstotkov, kar je poldrugo odstotno točko več kot julija (4,4). Opozicijska NSi je, s sicer enakim izidom kot ob prejšnjem merjenju (4,5 odstotka), zdrsnila na peto mesto.

Resnica tik pred vrati parlamenta

Med zunajparlamentarnimi strankami najbolje kaže Resnici, ki bi, če bi bile volitve jutri, uspela prepričati skoraj tri odstotke anketiranih. Koalicijske stranke imajo skupaj 34,6 odstotka (julija 33), opozicijske pa 28,1 (julija 27,2).

Čeprav se je delež tistih, ki ne vedo, komu bi namenili svoj glas, zvišal s 15,2 na 18,5 odstotka, se je delež tistih, ki ga ne bi zaupali nikomur, zmanjšal z 9,3 na 6,3 odstotka, tako da skupaj ostaja približno četrtina neopredeljenih.

Zelo verjetno tudi zaradi ravnanj ob poplavah, ki so prizadele Slovenijo, je naklonjenost vladi, ki jo vodi Gibanje Svoboda višja kot pred naravno nesrečo. Delo vlade kot pozitivno ali zelo pozitivno vidi skoraj tretjina, julija jih je bila manj kot četrtina, srednje 30,8 odstotka (julija 31,7 odstotka), negativno ali zelo negativno pa ga je ocenilo dobrih 34 odstotkov vprašanih (julija 41,5 odstotka). Deleža zadovoljnih in nezadovoljnih sta zelo blizu skupaj, pred enim mesecem je bila razlika več kot 15 odstotnih točk. Tudi krivulja srednje ocene dela državnega zbora se je obrnila navzgor.

Odziv na naravno katastrofo vsaj delno določa tudi tokratni Barometer priljubljenosti politikov. To je najbolj opazno pri ministru za obrambo Marjanu Šarcu, ki se je iz zadnje četrtine na julijski lestvici premaknil v prvo, to je s 16. na četrto mesto. 

Poleg Šarca, ki zaznava največje zvišanje ocene v primerjavi z mesecem prej, so anketirani bolje kot julija ocenili samo še tri politike: predsednika vlade Roberta Goloba, ki se je s šestega povzpel na tretje mesto, ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek in predsednika SDS Janeza Janšo. Vodja največje opozicijske stranke, ki je obljubil konstruktivno sodelovanje v teh izjemnih razmerah, je z 20. skočil na 15. mesto.

Vodilna ostaja ob poplavah prav tako zelo angažirana predsednica države Nataša Pirc Musar. Kljub precej manjši medijski pojavnosti v zadnjem času se je na drugem mestu obdržal poslanec SDS in ustanovitelj Platforme sodelovanja Anže Logar.