Raziskava inštituta Mediana kaže, da je delež tistih, ki za svoje življenje in življenje bližnjih (sploh) niso zaskrbljeni, je v aprilu najvišji po maju 2020, teh je 35 odstotkov vprašanih. Na drugi strani pa je (zelo) zaskrbljenih 38 odstotkov prebivalcev. Delež zaskrbljenih upada od decembra 2020.
Da so ukrepi prekomerni in pretirano posegajo v njihovo osebno svobodo, meni 49,7 odstotka prebivalcev Slovenije, delež teh je prvič po decembru 2020 pod 50 odstotkov. Da so ukrepi primerni, čeprav posegajo v osebno svobodo, meni 24,4 odstotka vprašanih. Narasel pa je delež tistih, ki menijo da ukrepi ne posegajo v njihovo osebno svobodo, takih je 19 odstotkov.
48,3 odstotka vprašanih meni, da se ukrepi preveč osredotočajo na zdravje, kar je v škodo gospodarstvu, v marcu je bilo takih 42,5 odstotka. Narasel pa je tudi odstotek prebivalcev, ki menijo, da se ukrepi preveč osredotočajo na gospodarstvo, kar je v škodo zdravju, takih je 23,2 odstotka. Da ukrepi uravnoteženo obravnavajo zdravje in gospodarstvo, meni 18,4 odstotka anketiranih.
Po epidemiji bo slabše
Po marčevskem padcu deleža optimistov, ki menijo, da se bo življenje po epidemiji spremenilo na bolje, se je delež slednjih spet vrnil na februarsko raven in znaša 14,2 odstotka, medtem ko 63,3 odstotka vprašanih meni, da se bo življenje po epidemiji verjetno spremenilo na slabše.
Bistveno je narasel delež vprašanih, ki pravijo, da jim je pojav novega koronavirusa pomagal bolj ceniti tisto, kar imajo. Takih je 58,1 odstotka vprašanih. Da se druge države bolje spopadajo s koronavirusom, jih meni 39,3 odstotka, 21,2 odstotka pa jih vladi zaupa, da je pripravljena na prihodnje svetovne izzive. Narasel pa je delež tistih, ki se strinjajo, da vladi zaupajo glede sprejemanja pravih odločitev za našo državo, in znaša 22,5 odstotka.
Delež tistih, ki kot (zelo) dobro ocenjujejo komunikacijo z javnostjo, je narasel za pet odstotnih točk in znaša 20,1 odstotka, delež tistih, ki kot (zelo) dobro ocenjujejo delo vlade na področju pridobivanja cepiv, pa za šest odstotnih točk in znaša 18,1 odstotka. Ocena organizacije cepljenja prebivalstva v primerjavi z marcem ostaja praktično nespremenjena.
28 odstotkov vprašanih kot največjo skrb v času epidemije izpostavlja možnost okužbe z novim koronavirusom, precej blizu pa je tudi skupina tistih, ki jim največjo skrb predstavljajo omejene možnosti gibanja, teh je 23,1 odstotka. Petino najbolj skrbi finančno stanje, približno 12 odstotkov pa omejene možnosti druženja. Trije odstotki vprašanih kot največjo skrb izpostavljajo starševske težave.
Raziskavo so s spletnim anketiranjem opravili 23. aprila na vzorcu 403 oseb.
