Psihiatrična klinika je Slovenskemu združenju za duševno zdravje Šent po desetih letih prekinila pogodbo za posestvo Razori.
Posestvo Razori |
|
Lokacija. Na obrobju Ljubljane nad vasjo Podlipoglav.
|
Sestanek s Šentom bo tudi na ministrstvu za zdravje, a še ni znano, kdaj. "Ko bomo slišali še njihovo stran dogajanja, bomo lahko konkretneje odgovorili," pravi Janez Remškar, generalni direktor direktorata za zdravstveno varstvo. Po njegovih besedah je o odpovedi pogodbe razpravljal svet zavoda.
Dolgoletna vlaganja
Posestvo Razori se je razvilo v ekološko kmetijo, na kateri izvajajo rehabilitacijske programe za odpuščene psihiatrične bolnike. Nace Kovač, izvršni direktor Šenta, ne ve, kaj je razlog za prekinitev pogodbe. Ko so posestvo prevzeli, je bilo opuščeno, zato so vanj začeli vlagati. Ocenjuje, da so vanj vložili 1,2 milijona evrov, v kar so vštete tudi zaposlitve. Samih investicij je bilo za okoli 350 tisoč evrov. Kovač poudarja, da jih je financirala fundacija Fiho, pomagala pa je tudi Mestna občina Ljubljana (MOL).
MOL: sofinanciranje Šenta
Druge možnosti za lokacijo podobnega centra znotraj MOL za zdaj menda ni, niti se o tem niso pogovarjali, so povedali na MOL. Potrdili so, da je bil župan Zoran Janković tam na obisku. MOL Šentu sofinancira program stanovanjskih skupin (letos 4173 evrov) in program psihosocialne rehabilitacije, za katerega imata za obdobje 2009–2011 pogodbo v vrednosti 34 tisoč evrov na leto.
"Seznanjeni smo, da Šent upravlja tudi posestvo Razori," pravi Tilka Klančar, načelnica oddelka za zdravje in socialno varstvo, in dodaja, da dejavnosti v okviru posestva ne sofinancirajo, zato nimajo natančnega vpogleda v delovanje.
|
Tukaj ne gre samo za kmetovanje, ampak za njegovo tesno povezanost s socialnimi programi. Tako imenovani zeleni programi so pri nas šele v povojih. Nace Kovač, Šent |
|
Na posestvu Razori so v programe v desetih letih vključili 222 ljudi. Dvanajst je bilo redno zaposlenih na posestvu, prav toliko se jih je zaposlilo v okviru javnih del, šest jih je opravilo usposabljanje z delovnim razmerjem, v program zaposlovanja in delovnega usposabljanja pa se je vključilo 192 ljudi.
V Šentu poudarjajo, da bi bile možnosti bolnikov, ki so končali zdravljenje na PKL, brez njihovih programov zaposlitvene rehabilitacije pomembno zmanjšane.
Zdaj pridobivajo dovoljenja za vzpostavitev zaposlitvenega centra za starejše od 65 let. V prvi fazi bi zaposlili šest najtežje zaposljivih ljudi, tistih z duševnimi boleznimi.
