Po odločitvi občinskega sveta o nadaljevanju postopka umeščanja regijskega centra za ravnanje z odpadki za južnoprimorsko regijo na območju Občine Ilirska Bistrica, bo še zadnjič na preizkušnji neslavni konzorcij južnoprimorskih občin Gojup, ki formalno sicer obstaja, a je že več kot leto nedejaven. Če dogovora niti tokrat ne bo, občane čakajo bistveno višje cene.
Možne lokacije. Po besedah Antona Šenkinca jih je resno v igri od tri do pet, na območju od Bitnje do Zabič. Svetniki naj bi bili naklonjeni predvsem Globovniku, kjer je že nesanirano odlagališče industrijskih odpadkov nekdanje tovarne Tok in je kot tako degradirano. Po najboljšem scenariju bi bila lahko mikrolokacija določena do konca leta.
Zadnji vlak za EU sredstva
“Končno odločitev bomo morali sprejeti čim prej, saj se čas za črpanje kohezijskih sredstev izteka, brez teh pa bi bilo center nemogoče zgraditi, saj bi evropska sredstva predstavljala 60 odstotkov investicije, ki bi presegla 40 milijonov evrov,” pravi Anton Šenkinc, župan Občine Ilirska Bistrica.
Brez Kopra ne bo šlo
Neuradno naj projektu ne bi bila naklonjena Mestna občina Koper, ki po zaprtju deponije Dvori zaradi upora krajanov odpadke odvaža na več odlagališč po Sloveniji, a njenega odgovora na naša vprašanja včeraj nismo prejeli. Je pa prav sodelovanje koprske občine s 50 tisoč prebivalci ključnega pomena.
“Kohezijskih sredstev ne bomo dobili, če v projekt ne bo vključenih najmanj sto tisoč prebivalcev, kar je tudi prag rentabilnosti projekta,” pojasnjuje Šenkinc. Vseh prebivalcev v regiji je slabih 120 tisoč.
Dogovor ali višje cene
Zvonko Benčič Midre, župan Občine Hrpelje - Kozina in predsedujoči konzorciju Gojup, ki ilirskobistriški predlog podpira, napoveduje vnovičen sklic Gojupa v začetku marca. Kot nam je odgovoril, rešitev podpira tudi sežanski župan Davorin Terčon, saj odlagališče na kraškem terenu ni možno; naklonjeni so ji tudi v Občini Izola. Za ureditev regijskega centra se zavzemajo tudi v piranski občini, kjer v kratkem pričakujejo odločbo o prenehanju obratovanja odlagališča Dragonja. Piranske odpadke bo tako kot v Kopru prevzemalo podjetje Publicus in jih odvažalo drugam.
“V primeru občin, ki so na ministrstvo dale vlogo za podaljšanje obratovanja občinskih deponij, pa je pogoj za podaljšanje sklenjena pogodba o regijskem odlagališču. Vse občine smo skratka na istem, če za občane zaradi odvoza v druge regijske centre ne želimo bistvenega povišanja cen,” še pravi Šenkinc.
