Včasih se človek vpraša, ali na naših ministrstvih sploh govorijo med seboj. Še sredi julija so po naših vprašanjih o nadaljevanju subvencioniranja električnih vozil na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, ki ga vodi NSi-jev Jernej Vrtovec, za Žurnal24 zatrjevali, da bodo "sistem preučili, po potrebi pripravili spremembe, javnosti in upravičencem pa jih bodo sporočili pravočasno". Poudarili so še, da si bodo prizadevali za čim učinkovitejši sistem subvencij in upravičeno rabo javnih sredstev.
Lepo. Človek bi si ob takšnem odgovoru mislil, da bo država subvencije nekoliko prilagodila. Morda znižala zneske, omejila upravičence, spremenila cenovne razrede. Saj je bilo jasno, da je dosedanja subvencija precej radodarna predvsem za tiste najcenejše avtomobile, kjer je dosegla celo 40 odstotkov vrednosti vozila, in da bo treba sistem nekoč prilagoditi.
Potem pa so minili trije tedni. Trije. In šok.
Ministrstvo je 5. avgusta sporočilo, da se subvencioniranje nakupa električnih vozil zaključuje. Razpoložljiva sredstva so skoraj porabljena, so dejali, novega evropskega vira naj ne bi bilo, nadaljevanje pa je odvisno od novega odloka o programu porabe sredstev Podnebnega sklada, ki naj bi ga vlada obravnavala jeseni.
Oprostite, ampak kaj se je zgodilo v teh treh tednih? Ker med "subvencije bomo spremenili in vas o tem pravočasno obvestili" in "subvencioniranje se zaključuje" ni ravno majhna razlika. To ni sprememba višine subvencije. To je nekaj drugega. To je država, ki človeku najprej reče, naj se pripravi na ovinek, potem pa mu tri tedne pozneje pove, da je cesta zaprta.
Končno smo se začeli premikati iz rdečega v zeleno
Pri vsem skupaj je najbolj nerazumljivo nekaj drugega. Slovenija je končno začela dosegati številke, ki jih pri prehodu na brezemisijsko mobilnost krvavo potrebujemo. Tudi v širši Evropi prodaja električnih avtomobilov raste. V prvi polovici letošnjega leta so predstavljali že 20,7 odstotka novih registracij v EU, leto prej 15,6 odstotka.
Podatki kažejo, da je bil junija delež električnih avtomobilov med prvič registriranimi vozili v Sloveniji kar 26-odstoten. Vsak četrti novi avtomobil je bil torej električni.
In ravno zdaj bi se država odločila pritisniti na zavoro? Seveda, subvencija ni čarobna palčka. In seveda ni nobenega smisla, da država nekomu podari več tisoč evrov za nakup avtomobila, ki bi ga ta človek kupil tudi brez pomoči.
Toda med previsoko subvencijo in popolno ukinitvijo obstaja ogromno prostora. Lahko jo znižaš. Lahko jo omejiš na cenejše avtomobile. Lahko daš več podpore tistim, ki kupujejo manjša in učinkovitejša vozila. Lahko uvedeš socialni kriterij. Lahko subvencioniraš rabljene električne avtomobile in tako omogočiš elektrifikacijo tudi ljudem, ki nimajo 30 ali 40 tisoč evrov za nov avto. Ampak ne. Pri nas je očitno najlažje iz ene skrajnosti skočiti v drugo.
Še vedno je na cestah preveč dizlov
Slovenski vozni park je star in precej dizelski. Skoraj polovica registriranih osebnih avtomobilov je bila po podatkih Sursa leta 2024 na dizel – 48 odstotkov. Električnih je bilo približno en odstotek.
Še bolj zgovorni so kilometri. Lani so dizelski osebni avtomobili opravili 45 odstotkov vseh kilometrov, ki so jih na slovenskih in tujih cestah opravila slovenska vozila. Na slovenskih cestah so dizelski osebni avtomobili predstavljali skoraj polovico vseh opravljenih kilometrov slovenskih vozil. To je naša realnost.
In zdaj vprašanje za vse tiste, ki pravijo, da električnih avtomobilov ne potrebujemo. Kaj bomo naredili s temi dizli? Jih bomo pustili voziti še naslednjih dvajset let? Bomo čakali, da se vozni park sam od sebe pomladi? Ali pa bomo ljudem vendarle dali razlog, da pri naslednjem nakupu izberejo avtomobil, ki lokalnih izpustov nima?
Ker tukaj ne govorimo le o ogljikovem dioksidu in podnebnih ciljih. Govorimo tudi o zraku, ki ga dihamo. Mednarodna agencija za raziskovanje raka pri WHO je onesnaženost zunanjega zraka in trdne delce uvrstila med rakotvorne za človeka. Izpostavljenost onesnaženemu zraku je povezana tudi z rakom pljuč, pri čemer je med pomembnimi dejavniki tveganja tudi izpuh dizelskih motorjev.
Dolgotrajna izpostavljenost dizelskim izpustom povečuje tveganje za pljučnega raka, pri čemer je tveganje močno odvisno od količine in trajanja izpostavljenosti.
Električni avtomobil seveda ni zdravilo za vse bolezni tega sveta. Je pa avtomobil brez izpušne cevi. In če že govorimo o čistem zraku v mestih, je to precej pomembna lastnost.
Nemci so že ugotovili, kaj se zgodi
Tudi Nemci, po katerih se Slovenci tako zelo radi zgledujemo, so nekoč ugotovili, da lahko subvencije preprosto ukineš. Konec leta 2023 so zaradi proračunske luknje in težav s podnebnim skladom čez noč predčasno končali program Umweltbonus. Od 18. decembra 2023 novih vlog ni bilo več mogoče oddati.
Kaj se je zgodilo? Leta 2024 je nemški trg električnih avtomobilov občutno upadel. Registracije so bile v prvem polletju za 16,4 odstotka nižje kot leto prej, konec državnih subvencij pa je bil eden ključnih razlogov za padec.
Leta 2025 se je trg sicer močno pobral – registracije električnih avtomobilov so zrasle za 43 odstotkov –, vendar predvsem zato, ker je bila primerjava z zelo šibkim letom 2024. Konec leta 2025 je nemška vlada uvedla novo obliko podpore, tokrat usmerjeno predvsem v gospodinjstva z nižjimi dohodki.
Skratka: najprej ukineš spodbudo, trg pade, potem pa ugotoviš, da bo treba nekaj vendarle narediti. Morda bi bilo dobro, da bi se iz tujih napak kaj naučili.
Denar je. Vprašanje je, za kaj ga bomo porabili
Najbolj nenavadno pri slovenski zgodbi pa je, da ne govorimo o tem, da bi država morala iz nič ustvariti nov denar. Subvencije za električne avtomobile se financirajo iz Podnebnega sklada. Tudi veljavni javni poziv je bil vezan prav na sredstva tega sklada.
In zdaj smo pri bistvu. Če imamo Podnebni sklad zato, da financiramo ukrepe, s katerimi zmanjšujemo emisije in pomagamo pri zelenem prehodu, zakaj je ena prvih stvari, ki jo ob pomanjkanju denarja pogledamo, prav spodbujanje čistejšega prometa?
Če je bila subvencija previsoka – jo dajmo znižati. Če je bila preširoka – jo dajmo omejiti. Če je denarja premalo – dajmo določiti bolj pametne kriterije.
Ampak popolna ukinitev? To je približno tako, kot če bi imeli cilj shujšati, potem pa bi zaradi previsoke cene zdrave hrane z jedilnika prečrtali zelenjavo.
Subvencija za električni avto ni sveta krava. Lahko jo kritiziramo, popravljamo in zmanjšujemo. Toda politika mora biti predvidljiva. Če človeku, ki je pravkar naročil električni avtomobil, upajoč na subvencijo, julija poveš, da bodo spremembe pravočasno sporočene, avgusta pa mu sporočiš, da je zadeve konec, mu ne moreš očitati, če se naslednjič na državo ne bo več zanesel.
In to je morda največja škoda te odločitve. Ne nekaj tisoč evrov subvencije. Ampak zaupanje. Ker če želiš ljudi prepričati, naj zamenjajo dizla za električni avtomobil, jim moraš ponuditi več kot lep slogan o zelenem prehodu. Ponuditi jim moraš sistem, ki bo veljal tudi jutri.
Ne pa ministrstva, ki danes reče eno, čez tri tedne pa nekaj povsem drugega.
dezurni@styria-media.si
vi bi radi zeleni prehod ? in zakaj potem rabimo avto ki tehta 2,5 t ? 30 let nazaj je avto komaj doseg 1000kg, šel je pa 150km/h. zbrega dol! imel je prtljaznik od pol kubika pa ni bil 4… ...prikaži več metre dolg.pa smo se peljal povsod . in ni piskal če si ravno peljal mimo mcdonaldsa pa se ni ustavau tam. ko bodo traktorji, avtodomi in ostala kram ki kuri nafto na baterijah se spomnite delat avte na elektriko. ne pa da mi traktorji laufajo pa drva cepjo
Sicer pa velika okrogla glava še ne pomeni da je ta kaj notri,
Subvencije za fasade 20 cm stiroporja in ti nekaj subvencionirajo. Ko zagori zgori še tisto kar v narmalni naravi ne gori. Subvencije za nove materiale , to pa ne.