Garancije. “Če je kakršnakoli možnost, da garancij ne ukinemo (če tega direktiva ne zahteva, op. p.) oziroma da naredimo malo drugače, bomo tako naredili.” To je včeraj za Žurnal24 napovedala gospodarska ministrica Darja Radić. Dodala je, da je nad predlogom zakona o varstvu potrošnikov presenečena tudi sama in izpostavila, da jim ni “v interesu zmanjševati že pridobljene pravice potrošnikov, če to ni res neka izrecna zahteva EU”.
Spomnimo, javna razprava bi se morala končati 31. decembra, a so po številnih nasprotovanjih zoper predlagani zakon rok podaljšali do 15. januarja.
• Nasprotovanje. Zveza potrošnikov Slovenije je proti ukinjanju obvezne garancije, ker bi povzročila porast prodaje proizvodov slabe kakovosti. Ali bo potrošnik napako uveljavljal iz naslova garancije ali kot stvarno napako, mora biti njegova izbira.
• Mnenje. “Tak zakon privilegira lumpe in prevarante,” so se na predlagani zakon odzvali včeraj v SDS. Pravijo, da z njim prehajamo v sistem videno, kupljeno. Zato predlagajo umik zakona v tej obliki, kot je danes.
Kaj res piše v predlogu
Glavni novosti (za potrošnike), zapisani v predlogu, sta ukinjanje danes še zakonsko obvezne 12-mesečne garancije za tehnične izdelke (prostovoljna garancija je še vedno možna, a velja, da kar proizvajalec obljubi, mora tudi izpolniti) in brisanje člena, ki določa triletno obdobje po izteku garancije, ko mora proizvajalec še zagotavljati rezervne dele. Črta se tudi člen, ki pravi, da mora serviser tehnični izdelek popraviti v 45 dneh, odkar ga je prevzel, sicer ga mora zamenjati z novim (več o možnih novostih in trenutni zakonodaji preberite v zgornji tabeli).
Predlog zakona pa ohranja stvarno napako (to pomeni, da izdelek, ki se ob pravilni uporabi pokvari tako, da nima lastnosti, ki so potrebne za normalno rabo). Tako pokvarjen tehnični izdelek je mogoče reklamirati tudi, če se napaka ugotovi šele po nakupu ali več mesecev po nakupu (uveljavljati jo je mogoče še dve leti po nakupu izdelka). A prodajalec lahko zavrne zahtevo, češ da to ni stvarna napaka. “Pogosto se zgodi, da morajo potrošniki z izvedenskim mnenjem dokazovati, da napaka je in da je stvarna. Pri garancijah se s temi problemi ne ukvarjajo,” pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Zavzemajo se tudi za to, da se rok za popravilo tehničnega blaga skrajša s 45 dni na 21.
Skrivnosti MG in UVP
Zakaj garancije črtajo iz zakona in kateri člen v evropski direktivi to narekuje, nam z ministrstva za gospodarstvo (MG) niso želeli odgovoriti. So pa nas povabili na današnjo predstavitev zakona. Odgovorov v dveh dneh ni uspelo pripraviti niti uradu za varstvo potrošnikov (UVP).
Zakon ni pomemben
Tudi če se obvezna garancija ukine, bodo nekatera večja podjetja še vedno ponujala prostovoljno garancijo. “Že zdaj za nekatere izdelke slovenskim potrošnikom ponujamo prostovoljno petletno garancijsko dobo,” pravijo v Gorenju. Jemljejo jo za konkurenčno prednost in jo ponujajo tudi na trgih, kjer ni obvezna. Iz podjetja Samsung Electronics so sporočili, da bi jo za svoje proizvode še vedno ponujali, tudi če jih k temu ne bi zavezoval zakon. V Mercatorju so izrazili željo, da bi bil zakon zapisan v korist potrošnika, o obvezni garanciji in servisiranju pa so zapisali: “Želimo, da se te ugodnosti za kupca ohranijo. Še naprej pa si bomo prizadevali, da bo na naših policah blago proizvajalcev, ki svojo skrb do potrošnikov kažejo tudi z zagotavljanjem ustreznega poprodajnega servisa.”
