“Za razlike v tveganjih za določene vrste raka po regijah je v največji meri odgovorna različna izpostavljenost nevarnostnim dejavnikom,” ugotavlja epidemiologinja Vesna Zadnik z onkološkega inštituta (OI). Ti dejavniki so po njenih besedah najpogosteje vezani na življenjski slog, kot posredni dejavnik tveganja lahko štejemo tudi razliko v socialno-ekonomskem statusu, ki povzroča razlike pri izbiri življenjskih navad. “Dejavniki bivalnega okolja imajo pri obolevanju za rakom manjši vpliv od drugih, kar pa ne pomeni, da smo do izpostavljenosti onesnaženi vodi, zraku ali prsti lahko brezbrižni,” opozarja.
Mednarodna zveza za boj proti raku. Ob današnjem svetovnem dnevu raka opozarjajo, da za rakom po celem svetu zboli več kot 12 milijonov ljudi na leto, 7,6 milijona jih umre.
Onkološki inštitut. V Sloveniji za rakom zboli okoli 12 tisoč ljudi na leto, umre pa jih šest tisoč. Pričakujejo, da bo med rojenimi leta 2007 za rakom do 75. leta starosti zbolel skoraj vsak drugi moški in skoraj vsaka tretja ženska. Pri moških je najpogostejši pljučni rak, pri ženskah pa rak dojk. Pri obeh spolih se pogostnost (incidenca) veča pri raku debelega črevesa in danke, kožnih rakih, trebušni slinavki in nehodgkinovem limfomu.
Raziskav niso delali
V zadnjem desetletju na OI opažajo značilno prostorsko razporejenost vrst rakov; tveganje za raka želodca je tako na primer največje na severovzhodu Slovenije, tveganje za raka pljuč pa v Zasavju. “Poznamo vzroke, ki povzročajo posamezno vrsto raka. Raziskav, ki bi potrdile ta presežek v enem delu države, pa nismo delali,” pojasnjuje Vesna Zadnik, ki lahko o vzrokih za regijske razlike le domneva in ugotavlja.
“Raziskave o tem, zakaj je tveganje za plučnega raka večje v Zasavju, nimamo. Vemo pa, da je zanj v 80, 90 odstotkih ključno kajenje,” pravi in dodaja, da k temu lahko prištevamo tudi druge dejavnike, kot je na primer onesnažen zrak. “Rak dojke je vezan na hormonsko-reproduktivne dejavnike,” pojasnjuje. Po njenih navedbah je bila že pred nekaj leti narejena študija, ki je pokazala, da ženske na Zahodu rojevajo pozneje in da je več takih, ki otrok sploh nimajo. “Od tu najverjetneje tudi dejstvo, da ženske na Zahodu pogosteje obolevajo za rakom dojke,” ocenjuje.
Prekajene in slane jedi
Med dejavnike tveganja za želodčnega raka spada biološka nepolnovredna prehrana, nekateri kot nevarne omenjajo še prekajeno meso in preslane jedi. Tako pravi Olivera Stanojević Jerković z Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Maribor, kjer je tveganje za raka želodca med največjimi. “Vse te dejavnike tveganja imamo večinoma prisotne na severovzhodu, tako da je možno tukaj poiskati vzroke,” ugotavlja in dodaja, da brez raziskav tega ne more trditi.
“Bistveno večjega tveganja za raka materničnega vratu v primerjavi s preostalo državo nimamo, lahko pa navedem vzroke, zakaj smo bili v preteklosti bolj obremenjeni,” pravi direktor ZZV Koper Milan Krek. Po njegovi oceni je bil vzrok v ženskah, ki kljub možnosti rednih pregledov tega niso počele. “Z dejavnim pristopom prek programa Zora se je število rakov zmanjšalo, ker so ženske na preglede prihajale redno, tudi tiste, ki so bile zunaj menopavze,” dodaja.
