Rakavi bolniki ali brezposelni?

Po mnenju župana Trbovelj Vilija Trevna je rešitev glede Lafargea Cementa v rokah lastnika oziroma poslovodstva in gre za poslovno odločitev, v katero sam kot župan ne more in ne sme posegati. "Inšpekcijske službe kot poslovodstvo podjetja morajo delati v skladu s pravnim redom v naši državi. Inšpekcija je, kolikor mi je znano, o izreku sodbe obvestila družbo Lafarge, ki v konkretnem primeru ni bila stranka v postopku in zato tudi ni prejela sodbe." 

Če bi Lafarge Cement dokončno zaprli, bi omenjeni položaj po besedah župana Trevna pomenil še dodatno breme za trboveljsko občino, ki je že zdaj s 16,48-odstotno brezposelnostjo v samem vrhu, kar se odraža tudi na slabši kakovosti življenja.

Nismo zahtevali zaprtja
Na vprašanje glede števila brezposelnosti zaradi zaprtja Lafargea se je ostro odzval Uroš Macerl iz Eko kroga. "Nihče v Eko krogu ni nikoli zahteval zaprtja cementarne. Zahtevali smo delovanje pod pogoji, da bi v okolici lahko normalno živeli. Tovarna sama zapira delovna mesta. Ko so jo odprli, je imela 330 zaposlenih, danes jih ima le še 120. Odpuščali so že, ko so imeli dovoljenje za sežig odpadkov, in še jih bodo odpuščali. Tako da Eko krog in civilna družba nimata nič z odpuščanjem. Smo zelo dober izgovor, da nas izkoriščajo in nam grozijo."

Vse to pretvarjanje, da se bojijo za delovna mesta, je po besedah Macerla konflikt z lokalno skupnostjo. "S svojimi kapitalskimi pritiski želijo doseči, da se počne, kar se počne, namesto da bi našli novo rešitev, saj v cementarni ne delajo samo cementa, pač pa tudi druge izdelke. Naj najdejo za ljudi takšno delo, ki bo sprejemljivo, da bodo tudi ljudje okrog tovarne normalno živeli."

Župan bo opravil razgovore z vodstvom
Župan Trbovelj se ves čas dogovarja z družbo Lafarge, z vodstvom družbe pa namerava opraviti tudi razgovore o potencialnih rešitvah in nadaljnjih ukrepih, ki jih v družbi pripravljajo. "Ob tem želim poudariti, da sem kot župan vezan na spoštovanje zakona o lokalni samoupravi, da je torej dolžnost občine tudi skrb za varstvo zraka in s tem varstvo okolja, in tu nastopi moja odgovornost."

Lahko obratujejo brez dovoljenja
Z Inšpektorata za okolje in prostor so na vprašanje, ali Lafarge Cement sedaj obratuje brez okoljevarstvenega dovoljenja odgovorili, da je okoljevarstveno dovoljenje upravno sodišče RS odpravilo in odločanje o izdaji tega dovoljenja vrnilo v ponovni postopek Agenciji RS za okolje in da se do ponovne odločitve o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja za trenutno veljavna dovoljenja za obratovanje Lafarge Cementa torej upoštevajo le uporabna dovoljenja, izdana na podlagi določb zakona o graditvi objektov.

Glede same proizvodnje v zvezi z emisijami v okolje pa se upoštevajo veljavni predpisi s področja varstva okolja. "Lafarge Cement lahko torej obratuje brez okoljevarstvenega dovoljenja, saj mu je zakon o varstvu okolja v prehodnih določbah omogočil to obratovanje do izdaje tega dovoljenja. Trenutno lahko obratuje po istem pravnem režimu in v istem obsegu, kot je veljal pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja," so zapisali v odgovoru na okoljskem inšpektoratu.

Pojasnili so še, da obratovanje Lafarge Cementa ni v nasprotju z zakonom o varstvu okolja, kot tudi ne z uredbo o vrsti in dejavnosti naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.

Uporabno dovoljenje za objekte in naprave cementarne in proizvodnjo cementnega klinkerja je Cementarna Trbovlje (sedaj Lafarge Cement) pridobila v letu 1987, so še pojasnili na inšpektoratu. Dovoljenje je izdano na podlagi določb zakona o graditvi objektov, izdala ga je občina Trbovlje. Od tedaj dalje je bilo za novogradnje manjših objektov in naprav v območju cementarne, predvsem v zvezi s pridobivanjem in transportom mineralne surovine in transportom cementa, izdanih več gradbenih in uporabnih dovoljenj – tako v 90. letih kot po letu 2000.

Dovoljenje za zamenjavo goriva
Cementarna Trbovlje je v letu 1998 pridobila lokacijsko dovoljenje za zamenjavo dotedanjega tehnološkega goriva – mazuta s premogom in petrol koksom, v letu 2001 je bilo izdano tudi gradbeno dovoljenje. Takrat je bilo izdelano poročilo o vplivih na okolje in pridobljeno okoljevarstveno soglasje – kot so to določali tedaj veljavni predpisi. V letu 2003 je bilo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja za to tehnološko napravo odrejeno poskusno obratovanje, v času katerega so bile opravljene vse potrebne in predpisane meritve. V letu 2004 je investitor pridobil uporabno dovoljenje.
 
"O vseh teh upravnih postopkih in izdanih dovoljenjih je bil natančno obveščen tudi Uroš Macerl, ki je denimo 10. 1. 2008 in 28. 3. 2008 ministrstvu za okolje in prostor podal tudi zahtevo za izredno razveljavitev zgoraj navedenega lokacijskega dovoljenja. Iz pisnega odgovora, ki mu ga je poslalo ministrstvo, je vse zgoraj opisano nedvoumno razvidno. Ministrstvo za okolje in prostor je v zvezi z zahtevo Uroša Macerla za razveljavitev dovoljenja ugotovilo, da so njegove navedbe in zahteve neutemeljene. Iz odgovora ministrstva je razvidno tudi, da je v skladu z navedenimi dovoljenji investitorju za gorivo pri proizvodnji cementnega klinkerja dovoljena uporaba premoga kot tudi antracita in petrol koksa. Uroš Macerl je ob vsem navedenem in nenazadnje v vlogi stranke v postopku sodeloval tudi v postopku izdaje navedenega lokacijskega dovoljenja," so navedli v odgovoru na vprašanje, katero gorivo smejo sedaj uporabljati v podjetju.

Nadzor nad uporabo goriva je mogoč tako s pregledi na kraju samem kot tudi s pregledom evidence porabe goriv ter vizualnim pregledom skladišč gum in plastike, še navajajo na inšpektoratu za okolje in prostor. "Mogoča je tudi kontrola monitoringa emisije snovi v zrak, ki ga Lafarge Cement redno zagotavlja s strani pooblaščenega izvajalca monitoringa. Vse te preglede bo inšpektorat RS za okolje in prostor tudi redno opravljal," so še zagotovili.