"O novinarjih ne bomo diskutirali," je predsednik vlade Borut Pahor skušal usmerjati razpravo med tožilkama Barbaro Brezigar in Branko Zobec Hrastar, ter pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem, a gostje okoli tega, kar so prebrali v medijih, niso mogli.
Jabolko spora je bila med drugim odstopna izjava, ki jo je višja državna tožilka Zobec Hrastarjeva podala vrhovni državni tožilki Brezigarjevi. Brezigarjeva je trdila, da odstopne izjave ona ni posredovala javnosti: "...večino zadev, kar se teh problemov tiče, zvedeli prej iz javnosti, kot od tistih, ki so z nami komunicirali. Jaz tega nikoli nisem počela. Jaz sem javnost obvestila šele potem, ko je bila potrebna reakcija. Ko je bila potrebna reakcija in ne vem, kje je minister dobil Brankino odstopno izjavo. Branka je meni rekla, da je ni nikomur poslala in tudi jaz sem to zadržala zase. Nisem nikogar o tem obveščala, ker je bila to naša stvar."
Zobec Hrastarjeve je nadaljevala: "Dodati želim zaradi tega, ker se je tudi meni posredno očitalo in tako je bilo razbrati iz medijev, da naj bi, ko so me opozorili drugi, saj nisem niti sama brala, da naj bi jaz novinarju ... dala mojo izjavo." Pojasnila je, da jo je kriminalist iz generalne policijske uprave o odstopu spraševal, ker je zanj izvedel od medijev, ona pa trdi, da omenjenega novinarja v življenju ni videla.
Izpolnil zahtevo koalicijske stranke
Pahor je magnetogram sestanka, ki je potekal 19. marca, javno objavil v soboto zvečer. Izjema so le deli, ki bi lahko škodovali predkazenskemu postopku. S tem je izpolnil zahtevo najmanjše koalicijske stranke, ki je po maratonski seji vrha stranke v torek zahtevala še, da mora Pahor javno podpreti izpeljavo nadaljnjih reform državnega tožilstva z novim zakonom o državnem tožilstvu ter javno podpreti ugotovitve Zalarja o kršitvah vodstvenih dolžnosti Brezigarjeve.
Brezigarjeva je sicer v petek zavrnila vse očitke iz Zalarjevega poročila o kršitvah njenih vodstvenih dolžnosti, ki ga je vlada obravnavala 1. aprila.
